Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
agresíven -vna -o prid., agresívnejši (ȋ) napadalen, nasilen: imeti agresivne namene; agresivna politika, vojna; agresivno dejanje; sovražnik je postal agresiven / v življenju je bil premalo agresiven
♦ kem. agresivna voda voda, ki povzroča korozijo
SSKJ
aktíven -vna -o prid., aktívnejši (ȋ) 
  1. 1. ki kaj dela; dejaven, delujoč: biti aktiven član skupnosti; družbeno aktiven človek / aktivna koeksistenca med narodi; morska voda je zelo aktivna / aktivno znanje tujega jezika znanje, ki omogoča ustno in pismeno izražanje v njem
    // delaven, prizadeven: odbor je bil premalo aktiven; biti aktiven na več področjih; še vedno je aktiven kot organizator in predavatelj; učenci so pri pouku aktivni sodelujejo, so razgibani
  2. 2. ki je v rednem delovnem razmerju: ali je še vedno aktiven ali je že v pokoju? / aktivni oficir / biti v aktivni službi Jugoslovanske ljudske armade
    ♦     ekon. aktivni denar denar, ki ne leži v blagajnah, ampak je v prometu; aktivna bilanca bilanca s presežkom; geogr. aktivni ognjenik ognjenik, ki še bruha; jur. aktivna volilna pravica pravica glasovanja; kem. aktivno oglje oglje, ki močno adsorbira; šport. aktivni oddih oddih, med katerim se človek za razvedrilo ukvarja s kako dejavnostjo; teh. žična zveza od priključka do aktivnih delov aparata
    aktívno prisl.: aktivno obvladati nemščino; aktivno podpirati osvobodilno gibanje; aktivno sodelovati v organizaciji
SSKJ
anhidríd -a m (ȋ) kem. spojina, ki ji je odvzeta kemično vezana voda: anhidrid žveplove kisline
SSKJ
artéški -a -o prid. (ẹ̑) geogr. nanašajoč se na vodo, ki se nabira pod neprepustnimi plastmi ali vre izpod njih: arteški studenec, vodnjak / arteška voda
SSKJ
balásten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na balast, odvečen: balastne biografske podrobnosti
♦ navt. balastni tank tank, v katerega se načrpa morska voda za obremenitev premalo obtežene ladje
SSKJ
bíster -tra -o prid., bístrejši in bistréjši (í ī) 
  1. 1. ki ima precejšnjo stopnjo prozornosti: bistra tekočina; voda v potoku je bistra in mrzla; ko se je gošča sesedla, je postalo vino bistro / knjiž., ekspr. bistra popoldanska svetloba
  2. 2. sposoben hitro dojemati, prodorno misliti: bister človek, učenec; zbral je najbistrejše duhove svojega časa / ima bister razum, um / bister odgovor / fant je bistre glave, pog. ima bistro glavo je bister, nadarjen
  3. 3. hiter, uren, živahen: bistri potoki; knjiž. bister vranec / bistri pogledi njenih oči / ne pojdem še spat, sem še bister nezaspan, svež
    ●     čeprav je pil, je imel bistro glavo je mogel misliti, presojati; nič ni ušlo njenim bistrim očem vse je opazila
    bístro prisl.: bistro gleda, misli; bistro je uganil bistvo stvari
SSKJ
bístrica -e ž (ī) knjiž.  
  1. 1. reka ali potok, ki hitro teče: bistrica je živahno žuborela
  2. 2. redko prozorna, čista voda: prinesla je polno vedro bistrice
SSKJ
bistríti -ím nedov., bistrèn (ī í) razvijati sposobnost za mišljenje: bistriti komu duha, um / bistriti estetski čut / ekspr. v šoli je bistril otrokom glave
// delati kaj bolj jasno, miselno izoblikovano: časopis bistri mnenja; pojmi se bistrijo
● hladna sapa jim bistri utrujene glave jih dela sposobne mišljenja
    bistríti se postajati bister, zelo prozoren: voda se bistri / ekspr. megle so se počasi bistrile in razmikale
SSKJ
blagoslovíti -ím dov., blagoslóvil (ī í) 
  1. 1. rel. prositi za božjo naklonjenost, včasih z obredno kretnjo: duhovnik je blagoslovil množico / ob slovesu ga je mati blagoslovila
    // v krščanstvu opraviti verski obred ob kakem predmetu: blagosloviti jedi, kapelico, zvon
  2. 2. vznes., navadno v zvezi z bog podeliti komu srečo, obilje: bog te blagoslovi! / Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi, a delo in trud ti nebo blagoslovi! (S. Gregorčič)
    ●     ekspr. najljubša ji je kava, no, bog ji jo blagoslovi privoščim ji; vznes. Bog je blagoslovil njun zakon imela sta dosti otrok
    blagoslovljèn -êna -o tudi blagoslóvljen -a -o 
    1. 1. deležnik od blagosloviti: blagoslovljena sveča, voda / njihovo prizadevanje je bilo blagoslovljeno / vznes. njegova žena je blagoslovljena, je v blagoslovljenem stanju noseča
    2. 2. vznes. slavljen, hvaljen zaradi sreče, ki jo daje: blagoslovljeni kraji, kjer sem preživel mladost; blagoslovljene tiste ure!
SSKJ
blátnica -e ž (ȃ) redko blatna voda: blatnica lije skozi reže desk
♦ bot. rastlina z lopatičastimi pritličnimi listi, ki raste na blatnih tleh, Limosella aquatica
SSKJ
blesketàv -áva -o prid. (ȁ á) knjiž. ki se blesketa: blesketave luči; blesketava voda
SSKJ
bobljáti -ám nedov. (á ȃ) dajati glasove kot voda pri močnem vretju: voda v loncu boblja / iz vode so bobljali mehurčki
SSKJ
bobòt -ôta m (ȍ ó) glas, kot ga daje voda pri močnem vretju: bobot daljnega groma
SSKJ
bobotáti -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) dajati glasove kot voda pri močnem vretju: v tolmunu je nekaj zamolklo bobotalo
SSKJ
bôjler -ja m (ó) naprava za segrevanje in hranjenje vode, grelnik: vključiti bojler; električni, plinski bojler; stoječi stolitrski bojlerji
♦ teh. pretočni bojler v katerem se voda greje, ko teče skozenj
SSKJ
bók -a in bòk bôka m (ọ̑ ọ̄; ȍ ó) 
  1. 1. spodnji stranski del trupa: upreti roke v boke; meč mu je visel ob boku; ženska širokih bokov; riba s progami na bokih; zibanje v bokih / kot povelje roke v bok!
    // nav. ed. stran telesa: ležati na boku; obrnil se je z boka na bok; levi, desni bok
  2. 2. stranski, vzdolžni del
    1. a) predmeta, stvari, zlasti prevoznega sredstva: avto se je prevrnil na bok / ladja se je nagnila na bok; voda se peni ob bokih
      ♦       navt. desni, levi bok ladje gledano od krme proti premcu
    2. b) skupine ljudi, živali: napasti bok kolone; vpasti sovražniku v bok / udariti na nasprotnika z boka
      ●       lahko ga postavimo ob bok najboljšim režiserjem ga enačimo, vzporejamo z njimi; publ. stali so bok ob boku tesno skupaj
SSKJ
božánski -a -o prid. (ȃ) značilen za božanstvo: božanska pravičnost
// ekspr. čudovit, izvrsten, sijajen: povsod je vladal božanski mir; božanski prizor; pog. v tej obleki si božanska / pog. pridi plavat, voda je božanska
    božánsko prisl.: kava je božansko zadišala
SSKJ
brákičen -čna -o prid. (á) geol. nanašajoč se na kraj, kjer se mešata morska in sladka voda: brakični sedimenti / brakično morje
SSKJ
brbljáti -ám nedov. (á ȃ) 
  1. 1. ekspr. govoriti mnogo in nepomembne stvari: starka kar naprej brblja; brbljala sta o vsakdanjih stvareh / brbljati po francosko
  2. 2. dajati kratke, nerazločne glasove, podobne govorjenju: dete veselo brblja; venomer nekaj brblja sam pri sebi / sinica brblja
  3. 3. dajati glasove kot voda pri vretju: potoček, novo vino brblja; v loncu brblja juha
    brbljajóč -a -e: živahno brbljajoč
SSKJ
brbòt -ôta m (ȍ ó) glas, kot ga daje voda pri vretju: brbot studenca
Število zadetkov: 862