Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Terminološka
Energijski, energetski
Zanima me vaše mnenje glede pridevnikov energijski in energetski v besednih zvezah energijski vir oz. energetski vir in energijska revščina oz. energetska revščina . Zanima me tudi razmerje med zvezami energijska izkaznica oz. energetska izkaznica in energijska bilanca oz. energetska bilanca . Kakšna je razlika med pridevnikoma energijski in energetski ter katerega je ustrezneje uporabiti v navedenih besednih zvezah?
Terminološka
Oksorazgradljiva plastika
Sem v dvomih glede prevodnih ustreznic angleških izrazov oxo-degradable plastics in oxo-biodegradable plastics . Je pravilen zapis okso-razgradljiva plastika ali oksorazgradljiva plastika ? Oksobiorazgradljiva plastika ali okso-biorazgradljiva plastika ? Gre za plastiko, ki ji dodajo aditive, ki pod vplivom toplote ali UV-svetlobe povzročijo oksidacijo, posledica tega pa je razgradnja plastičnega materiala v mikrodelce. V slovenskih spletnih virih pri pridevniški sestavini termina prevladuje zapis okso-razgradljiv , ki pa po mojem mnenju ni pravilen. V tem primeru bi namreč vezaj pomensko nadomeščal veznik in, kar vsebinsko tu ni smiselno. Pri zapisu okso-biorazgradljiv pa je vezaj morda smiseln, saj naj bi okso-biorazgradnja vključevala dva procesa, namreč oksorazgradnjo in biološko razgradnjo (oz. biorazgradnjo ).
Terminološka
Onesnaževalo
Na vas se obračam s prošnjo za strokovno pojasnilo. Menim, da je termin onesnaževalo , ki označuje škodljivo snov, ki se v okolje sprošča zaradi dejavnosti človeka, nepravilno oblikovan. Ustrezneje bi se mi zdelo govoriti o onesnažilu. Nimam nobenega strokovnega znanja o tvorjenju besed, a vendar – zakaj tako zapleteno, razvlečeno, če je mogoče povedati tudi krajše? Mar gre za razlikovanje med onesnaženjem in onesnaževanjem ? Mar dušikov oksid ali prašni delci onesnažijo večkrat, ponavljajoče? V slovarjih na portalu Fran sem našel onesnažilo v Botaničnem terminološkem slovarju , onesnaževalo pa v Farmacevtskem terminološkem slovarju 2 , ki usmerja na kontaminanta .
Terminološka
Ponovno vlaženje
S katerim terminom bi lahko poimenovali pojem, ki ga v angleščini označuje rewetting ? Gre za ponovno namočenje mokrišč z zvišanjem nivoja vode. Pojem v slovenščini lahko poimenujemo opisno, npr. ponovna vzpostavitev visokega nivoja talne vode , ali s poimenovanji, kot sta namočenje mokrišč in ovodnjavanje . S predlogom, da bi pojem označili z izrazom mokrenje se ne strinjamo, saj se nam ne zdi ustrezen. Pomeni namreč uriniranje. Kateri termin predlagate vi?
Terminološka
Požarna voda
Prosim vas za pomoč pri težavi, na katero sem naletel pri pripravi prevoda navodil za zajem požarne vode , nem. Löschwasser-Rückhaltung . V slovenski strokovni javnosti s področja požarnega varstva sta se namreč pri izdelavi in izdaji zadnje tehnične smernice ( TSG-1-001: 2019 Požarna varnost v stavbah ) pojavila dva izraza, ki prej nista bila del strokovnih besedil. To sta gasilna voda in požarna voda , ki sta v smernicah opredeljeni tako:  gasilna voda  kot voda, ki je uporabljena za gašenje,  požarna voda pa kot gasilna voda, ki ostane na požarišču po gašenju. Oba termina sta tako v stroki kot tudi v širši javnosti velikokrat narobe uporabljena in razumljena, saj je pogosto v rabi le eden od njiju, ne glede na to, o kateri vodi je govora. Sprašujem vas, ali sta navedena termina v slovenskem jeziku sploh smiselna oziroma ali bi bila bolj smiselna raba terminov gasilna voda (voda, ki je uporabljena za gašenje) in onesnažena gasilna voda (gasilna voda, ki ostane na požarišču po gašenju)? To bi tudi bolj ustrezalo nemški terminologiji na tem področju, ki pozna samo Löschwasser , kar ustreza poimenovanju gasilna voda , in kontaminiertes Löschwasser , kar bi lahko bilo v slovenščini kontaminirana ali onesnažena gasilna voda , zgoraj omenjena smernica pa uvaja termin požarna voda .
Terminološka
Sladka voda
V skupini sodelavcev iščemo ustreznejši termin za sladko vodo (ang. freshwater ), s katerim bi poimenovali tekočo in stoječo vodo na območju celin, pa tudi dež, led in podzemne vode. Izraz sladka voda se nam zdi zavajajoč, saj v njih ni mogoče najti sladkorjev. Celinske vode (kar je alternativni izraz za sladke vode ) praktično v enaki meri kot morje (slana voda), vsebujejo sol, le da je v primerjavi s celinskimi vodami koncentracija soli v morski vodi večja. Menimo, da sladka voda in celinske vode nista ustrezni poimenovanji. Kaj svetujete?
Terminološka
Stročnična voda
Zanima me, ali je raba besede akvafaba v slovenščini ustrezna. Termin označuje motno, gosto in viskozno tekočino, ki ostane v pločevinki čičerike ali nastane pri kuhanju čičerike in se lahko uporabi kot nadomestek beljakov. V slovenskih besedilih na spletu lahko zasledimo tudi sklanjan angleški zapis aquafaba / -e . Pojavljata se tudi poimenovanji voda stročnic in čičerikina voda .
Terminološka
Vodno telo
V besedilih sem že večkrat zasledil rabo termina vodno telo in me zanima, ali gre za pravilno rabo. Gre za izraz, ki izvira iz angleščine ( water body ) in s katerim avtorji označujejo različne tipe voda, npr. mlake, jezera, kali, reke. Sam sklepam, da ta termin ni potreben, saj bi ga lahko nadomestili. Govorili bi lahko npr. o vodah, tipih voda, vodnih okoljih. Kakšno je vaše mnenje?
Število zadetkov: 8