Zadetki iskanja
Prekmurski
bòjna -e ž vojna, boj: Bojna KAJ 1848, IX; nê bojna bila AI 1875, kaz. br. 3; Za odvrnênye bojne BRM 1823, IX; Mir po bojni BRM 1823, IX; sze od szedem krajov bojne zacsnejo KOJ 1848, 109; pren. pojdti na ſzlejdnyo bojno z-satanom KM 1783, 196; neimamo mi boine proti kervi SM 1747, 26, BRM 1823, IX; beiſimo po terpleinyi vu boyno BRM 1823, 28; v-ſzmrtnoj bojni KM 1783, 271
Pleteršnik
Pleteršnik
Celotno geslo
Pohlin
Pleteršnik
Pleteršnik
odprȃva, f. 1) die Abschickung, die Expedition, Cig., Jan., DZ.; o. denarjev, pisem, Cig.; vojna o., der Feldzug, DZ.; — die Aussteuer, Cig.; — die Abfertigung, Cig., Jan., C., DZ.; — die Erledigung, Cig., Jan.; — o. dolga, die Abtragung der Schuld, Cig., C.; — 2) die Abweisung, Cig., Jan., C.; — 3) die Abschaffung, die Entfernung, Cig., Jan., C., DZ.; policijska o., DZ.
Svetokriški
Paris m osebno lastno ime Paris: Zhe krajl Paris im. ed. hozhe ſa ſuojo sheno to shlahtno Eleno imeti, more poprei Troio poshgati (III, 227) ǀ Paris im. ed. olimpius kumai je bil rojen, inu cella grekish deshela, ſe je pred nym od ſtrahu tresla, inu shenkinge niemu poshilala (II, 129) Páris, gr. Πάρις, sin trojanskega kralja Priama in Hekube, ki je ugrabil Heleno, zaradi česar se je začela trojanska vojna. Identifikacija v drugem zapisu ni gotova.
Pleteršnik
síla, f. 1) die Gewalt, der Zwang; sila ni mila, Cig.; sila moč premaga, Npreg.-Jan. (Slovn.); po sili, mit Gewalt, auf gewaltsame Weise; po vsej sili, mit aller Gewalt: po vsej sili je hotel denarja od mene; po sili vzeti, jemati, rauben; po sili komu kaj dati, jemandem etwas aufdringen; po sili jesti, sich zum Essen zwingen; s silo, mittelst Gewalt oder Zwang; silo s silo odbiti; s silo pri njem nič ne opraviš; silo delati, storiti komu, jemandem Gewalt anthun, ihn bedrängen, bedrücken; silo delati, tudi: zudringlich sein, Polj.; vojna s., der Kriegszwang, Cig.; odbojna, vračilna s., Repressalien, Cig.; — črez silo, über die Maßen, Meg.; rib ne bo črez silo (übermäßig viel), Večna pratika l. 1789; — od sile, zu viel; to je od sile, das ist zu arg; überaus: bila je od sile uslužna, Erj. (Izb. sp.); ni od sile bogat, er ist nicht allzureich, Levst. (Rok.); rimski deklici ni bilo od sile, da je hrast izrula iz zemlje, Glas.; — na silo jesti, über Macht essen, Mur.; na silo se smejati, sich zum Lachen zwingen, Cig.; — 2) die Masse, eine ungeheure Menge; sila ljudi; sila snega; sila opravil; ondi je bila sila božja kosov, Zv.; tudi: bilo je silo ljudstva, LjZv.; — silo, sehr, ungeheuer; silo potreben; silo drag; silo velik; (sliši se pogostoma: sila potreben itd.); — 3) die Drangsal, die Noth; sila ga je gnala, die Noth drängte ihn; sila kola lomi = Noth kennt kein Gebot; sila železna kola lomi, Noth bricht Eisen, Cig.; v sili, in der Noth; v največji sili; tega mu ni sila, er hat es nicht nöthig; ni mu sila delati; saj se me ni sila bati; ni mu sile, er leidet keine Noth, es geht ihm nicht so schlecht; meni ni nobene sile, Jurč.; saj mi ni še sile, Erj. (Torb.); za silo, zur Noth, nothdürftig; brati zna in za silo tudi pisati; za silo bo dober (im Nothfalle); s. je za denar, za vodo, es ist Noth an Geld, an Wasser, es herrscht Geld-, Wassermangel; — 4) die Eile; sila je, es drängt; ni sile, es hat keine Eile; ni taka sila, da bi morali teči; — 5) die Kraft: vse sile in žile napeti, C.; (phys.), Cig. (T.); osnovna s., die Grundkraft, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); sila sestavljača, die Componente, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); živa sila, die lebendige Kraft, Žnid.; — (notranja) s., die Intensität, Cig. (T.).
Prekmurski
tábor -a m
1. vojska, vojna: Had, háború; bojna, tábor KOJ 1833, 158; Tábor; vojszka, tábor KOJ 1833, 174; Jeli je ſzrecsno ravnao Saul ſzvoj tábor KM 1796, 53; ino z táborom scsé ocso na vecs placsüvanye prisziliti KOJ 1848, 38; Tü szo zdignoli mecs za dom Táborje Arpáda AIP 1876, br. 6, 2; tühénczov tábore ſzo razbejſzili KŠ 1771, 693
2. šotorišče: Hodmo vö tak knyemi vö ztábora ſpot noſzécsi KŠ 1771, 697; i okouli ſzo vzéli tábor ti ſzvéti KŠ 1771, 803; Gda vu tábori le'zite, bliszcsi sze TA 1848, 52
1. vojska, vojna: Had, háború; bojna, tábor KOJ 1833, 158; Tábor; vojszka, tábor KOJ 1833, 174; Jeli je ſzrecsno ravnao Saul ſzvoj tábor KM 1796, 53; ino z táborom scsé ocso na vecs placsüvanye prisziliti KOJ 1848, 38; Tü szo zdignoli mecs za dom Táborje Arpáda AIP 1876, br. 6, 2; tühénczov tábore ſzo razbejſzili KŠ 1771, 693
2. šotorišče: Hodmo vö tak knyemi vö ztábora ſpot noſzécsi KŠ 1771, 697; i okouli ſzo vzéli tábor ti ſzvéti KŠ 1771, 803; Gda vu tábori le'zite, bliszcsi sze TA 1848, 52
Vorenc
Prekmurski
Pleteršnik
vójna, f. 1) der Krieg, Mur., Cig., Jan., nk.; (po drugih slov. jez.); abecedna v., der Abckrieg, Levst. (Zb. sp.); — 2) das Heer, Jan.; vojno zbrati, Npes.-K.
Prekmurski
vòjna -e ž
1. vojna, boj: Po dúgoj vojni tak ſzo mirovno 'ſiveli Izraelitánczi KM 1796, 44; ali záto eta suma pri vojni tesko bode zadoszta AI 1875, br. 1, 1
2. prepir, pričkanje: Té je napihnyeni blázni okouli ſzpitávanya i rejcsne vojne KŠ 1771, 642
1. vojna, boj: Po dúgoj vojni tak ſzo mirovno 'ſiveli Izraelitánczi KM 1796, 44; ali záto eta suma pri vojni tesko bode zadoszta AI 1875, br. 1, 1
2. prepir, pričkanje: Té je napihnyeni blázni okouli ſzpitávanya i rejcsne vojne KŠ 1771, 642
Vorenc
Celotno geslo
Pohlin
Svetokriški
vojska -e ž 1. vojska: ta ſaurashna vojska im. ed. ſe vſhe perblishuie, Katera bo vſe Konzhala ǀ cella voiska im. ed. je bila prebredla ta potok ǀ ſe ne boij oroshia, ognia, ni ene celle vojske rod. ed. ǀ David ga je bil od voiſke rod. ed. k'ſebi poklizal ǀ obeniga puntarskiga, ali faratarskiga sholnerja k'ſvoj vojski daj. ed. ne perpusti ǀ njegovo vojsko tož. ed. prezej ſo bile pregnale, inu pobile ǀ prezei ſvojo veliko vojſko tož. ed. vkup ſpravi ǀ en General per ſvoj vojski mest. ed. ǀ David je enkrat hotu ſam v'Pershoni potegnit s'suojo vojsko or. ed. zhes suoje puntarske ſaurashnike ǀ General Ioab je enkrat s' veliko vojſko or. ed. zhes ſvoje ſauraſhnike vlekal ǀ s' ſvojo voisko or. ed. je oblegil enu meſtu ǀ s'veliko vojsho or. ed. pade v'njegovu Ceſarstvu ǀ vezh vela kadar ena dusha v' gnadi boshi en ſamkrat sdihne, kakor vſe vojske im. mn. Alexandra Macedonskiga ǀ Goſpud teh vojsk rod. mn. ǀ Nei li morebiti Bug General inu krajl zhes vſe vojske tož. mn. ǀ Katerim tuliKainkrat shuga s'Kuſi vojshe tož. mn. nashih ſauraſhnikou 2. vojna: Morebiti de tudi v' nebeſſih je billa vojska im. ed., inu boi ǀ je bila velika vojska im. ed. mej Judy, inu mej Ajdy sa volo Vere ǀ de bi od te njemu taku shkodlive, inu nevarne vojske rod. ed. imel nehati ǀ Gospud te vojskè rod. ed., inu maszhuajna ǀ dan te vojſke rod. ed. ſaſtopi minuto nje pozhetuia ǀ En drugi je nagnen k' vojski daj. ed. ǀ G. Bug ſe k'Vojski daj. ed. perpraula ǀ kadar dua ſe skregata, ali vojsko tož. ed. vkupaj imajo ǀ ſi je bil naprej uſel na vojſko tož. ed. pojti ǀ v' boiu naſh myr, na vojski mest. ed. naſhe premagajne ǀ Rezite sdaj vy ſoldati, katerih eni ſte roko, eni nogo, eni oku na voiski mest. ed. sgubili ǀ na vojſki mest. ed. konez vſameo ǀ vidimo de sdaj eno deshelo s'vojsko or. ed., to drugo s'kugo, eno s'potreſsmo, to drugo s'lakoto gajshla ǀ sdaj po celli Europi te ner hujshi vojske im. mn. meſta poderaio ǀ sa volo, velizih vojsk rod. mn. katire je imel ǀ Nepotrebne vojske tož. mn. sazhnejo, s'Kateremy veliku Mest Konzhajo
Prekmurski
Celotno geslo
Pohlin
Število zadetkov: 18
Dostopnost