Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
vráta vrát s mn. (á)
1. odprtina v zidu, steni, ki omogoča dostop v notranjost česa: vrata vodijo na ulico, v kuhinjo; zazidati vrata; steči skozi vrata; soba ima dvoje vrat; za to omaro, za voz so vrata preozka; vrata avtobusa, vagona / glavna, stranska vrata; hišna, kletna, sobna vrata; izstopna, vstopna vrata
// naprava z gibljivo pritrjeno ploščo za zapiranje take odprtine: izdelovati, prodajati vrata; kovana, lesena, steklena vrata; krilo, okvir vrat / balkonska, garažna, vhodna vrata; dvižna, nihalna, vrtljiva vrata / stati med vrati med podboji take naprave; vzidati vrata okvir take naprave
// gibljivo pritrjena plošča take naprave: natakniti, pritrditi vrata; odpreti, pripreti vrata; trkati na vrata; tolči po vratih; loputati z vrati; kovinska, železna vrata peči; vrata omare so povešena; vrata iz letev, palic / vtakniti ključ v vrata v ključavnico; zakleniti vrata
2. šport. cilj napada pri nekaterih igrah, predvsem z žogo: braniti vrata; brcniti žogo v vrata / hokejist, nogometaš, vaterpolist strelja na vrata
// naprava, ki označuje cilj napada: postaviti vrata / šport. žarg. biti že desetkrat v vratih reprezentance biti že desetkrat vratar reprezentance
3. šport. prostor med dvema označenima palicama, skozi katerega mora peljati tekmovalec pri nekaterih smučarskih, veslaških disciplinah: izpustiti, zgrešiti vrata; kanuist, smučar vozi skozi zadnja vrata / pri smučanju na vodi izhodna, vhodna vrata; pri smuku kontrolna vrata
// palici, ki označujeta tak prostor: postavljati vrata za slalom
4. območje, kraj, ki omogoča naraven prehod na kako drugo območje: ta dolina, ravnina so edina vrata na sever; ustje te reke so vrata v notranjost pokrajine / donavska vrata v Vlaško nižino; publ. vrata narodov naravni prehodi med gorovji, skozi katere so potovala ljudstva, zlasti iz Azije v Evropo / Postojnska vrata
// z rodilnikom območje, mesto, skozi katero gre, prihaja, kar izraža določilo: ta morski preliv so pomembna vrata pomorskega prometa
5. v zvezi z odpreti, pripreti, zapreti omogočiti, onemogočiti komu, da lahko kam gre, kaj naredi: odpreti, pripreti, zapreti vrata tujim vlaganjem; s tem dejanjem si je zaprl vrata za vrnitev / odpreti si vrata v višjo družbo
● 
ekspr. pokazati komu vrata narediti, povzročiti, navadno z ostrimi besedami, grobim ravnanjem, da kdo zapusti določen kraj, prostor; ekspr. vrata mu je pred nosom zaprla očitno je pokazala, da ga ne želi sprejeti; ekspr. ponujati izdelke od vrat do vrat od stanovanja, hiše do stanovanja, hiše; trkati na vrata ekspr. zima trka na vrata se začenja; ekspr. divja ljudstva so trkala na vrata države so ogrožala njene meje; publ. trkati na vrata pravice prizadevati si priti do pravice, zlasti s pomočjo sodišča; ekspr. postaviti koga pred vrata dati koga iz službe ali iz stanovanja; ekspr. zima je pred vrati bo kmalu nastopila; knjiž. pustiti vse upe pred vrati taborišča ob vstopu vanj prenehati upati na vrnitev; pog. gledati kakor bik, tele v nova vrata zelo neumno ali začudeno; ekspr. poiskati je treba prava vrata, pa se bo zadeva uredila pravi urad, pravega človeka; stanuje v drugem nadstropju, prva vrata levo v sobi, stanovanju za prvimi vrati levo; ekspr. priti k zdravniku skozi stranska vrata ne po redni, upravičeni, uradni poti; star. tuja vrata ga bijejo po petah nima svojega doma; publ. predlog je povsod naletel na zaprta vrata predloga niso nikjer hoteli sprejeti, podpreti; ekspr. ves dan, kar naprej stati na vratih opazovati, gledati skozi vrata, s praga; prihajati pred vrata in si prizadevati za vstop; publ. seja za zaprtimi vrati brez prisotnosti novinarjev, predstavnikov javnosti; ekspr. vrata našega doma so zate vedno odprta k nam vedno lahko prideš; ekspr. odpreti je moral veliko vrat, da je dobil potrebna potrdila moral je iti v veliko uradov; ekspr. vrata bank, trgovin se zapirajo banke, trgovine se zapirajo; pesn. odprta noč in dan so groba vrata človek lahko vsak trenutek umre; nar. koroško vrata (kozolca) del kozolca med dvema stebroma; okno; preg. zlat ključ vsaka vrata odpre z denarjem se vse doseže
♦ 
elektr. vrata preklopno vezje v računalniku, skozi katero v določenih okoliščinah prehaja informacija; grad. smučna vrata ki se premikajo levo ali desno po vodilu; pravn. politika odprtih vrat ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja politika velesil, temelječa na dogovoru o enakih pogojih gospodarskega udejstvovanja na Kitajskem in v nekaterih afriških deželah
Pravopis
vráta vrát s mn. z vráti, °vrátmi (á) Soba ima dvoje vrat; iti skozi ~; stati med ~i; ~ v notranjost pokrajine; šport.: pri slalomu zgrešiti ~; streljati na ~; brcniti žogo v ~; poud.: zapreti si ~ za vrnitev |onemogočiti si vrnitev|; postaviti koga pred ~ |dati koga iz službe, iz stanovanja|; publ. seja za zaprtimi ~i |brez prisotnosti novinarjev, predstavnikov javnosti|
Pravopis
Vráta Vrát s mn., zem. i. (á) |dolina v Julijskih Alpah|: v ~ih
Celotno geslo Sinonimni
vráta vrát s mn.
1.
odprtina v zidu, steni, ki omogoča dostop v notranjost česa; naprava z gibljivo pritrjeno ploščo za zapiranje take odprtine ali gibljivo pritrjena plošča take napravepojmovnik
SINONIMI:
star. duri, star. dver
2.
šport. prostor med dvema označenima palicama, skozi katerega mora peljati tekmovalec pri nekaterih smučarskih, veslaških disciplinahpojmovnik
SINONIMI:
šport. vratca
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik nebeška vrata
GLEJ ŠE SINONIM: gol1, okno
GLEJ ŠE: napoditi, odpustiti, preliv, preprečiti, začudeno
Celotno geslo Frazemi
vráta Frazemi s sestavino vráta:
bíti pred vráti, dán odpŕtih vrát, dnévi odpŕtih vrát, glédati kot bìk v nôva vráta, glédati kot têle v nôva vráta, kàj tŕka na vráta, mí o vólku, vólk na vráta, naletéti na zapŕta vráta, ostájati pred zapŕtimi vráti, ostáti pred zapŕtimi vráti, pokazáti kómu vráta, polítika odpŕtih vrát, postáviti kóga pred vráta, príti kám skozi stránska vráta, státi pred vráti, stopíti kám skozi stránska vráta, tŕkati na vráta [kóga/čésa], tŕkati na zapŕta vráta, vsà vráta so [(na) širôko] odpŕta kómu, vstopíti kám skozi stránska vráta, za zapŕtimi vráti, zalopútniti kómu vráta pred nósom, zapréti kómu vráta pred nósom, zijáti kot bìk v nôva vráta, znájti se pred zapŕtimi vráti
Celotno geslo Pregovori
vrata je sestavina izrazov
Denar odpira vsa vrata
Celotno geslo Etimološki
vráta vrát s mn.
Pleteršnik
vráta, n. pl. 1) die Thür, das Thor; velika v., das Hauptthor; med vrati, in der Thür; eden drugemu vrata podajejo, sie kommen nacheinander; — der Engpass, Jes.; — 2) der Quandelcanal im Kohlenmeiler, Mune v Čičih-Erj. (Torb.); — 3) der Zettelrahmen bei den Webern, V.-Cig.
Prekmurski
vráta vrát s mn. vrata: Od ovcsárnicze vrát KŠ 1771, 299; Okôli vrát vsze puno hüdobnyákov TA 1848, 10; Gda ſze je pa pribli'zao kvrátam toga meſzta KŠ 1771, 188; i naj nad vráta notri idejo vu meſzto KŠ 1771; Da preszámnam vszo hválo tvojo med vrátami cséri Sionszke TA 1848, 8; pren. ár ta preſztrana vráta pelajo na ſzkvarjenyé KŠ 1754, 143; Ár ſzo teſzna vráta KŠ 1771, 22; Odprite sze vráta navelczi TA 1848, 19; Naj pridem do nebeszki vrát KŠ 1754, 262; Szin Bo'zi Nebeſzka vráta mi odpré KŠ 1754, 270; Vráta nyemi oudprimo BKM 1789, 12; Vörni moji, Vráta za szebom zaprite SŠ 1796, 18; je Gejza na Vogerszkom vráta goriodpro osznájsenyi KOJ 1848, 10; Idite notr po teſzni vrátaj KŠ 1754, 143; Vojüjte ſze notri idti po teſzni vrátaj KŠ 1771, 217; Po nyeg’ vrátaj notri idte BKM 1789, 8
Vorenc
vrata s mn.F29, antariuskir vrata déla; cornixta rinka na vratih; januavrata; plantula, -aetudi en pánt k'vratam; porta, -aevrata; postespodboji per vratih; pyla, -aeene davri, ali vrata; quadriforis, -res'ṡhterémi vratmi
Svetokriški
vrata vrat s mn. vrata: ukna, inu urata im. mn. ſo saperte ǀ Te vrata im. mn. paklenska ſe ſo bile odperle ǀ Boshje meſtu je imelu dvanajſt dauri, ali urat rod. mn. ǀ imamo od urat rod. mn. do urat rod. mn. kroh proſſit ǀ je shal k'poklenskem uratam daj. mn. ǀ enkrat ſe je bil perglihal hishnim uratom daj. mn. ǀ kakor bote pred urata tož. mn. paklenska prishli ǀ naide vſe vrata tož. mn. ſaperta inu dobru sariglana ǀ na meſtnih uratah mest. mn. Boppen je ſmalan, ali saresan ǀ sa urati or. mn. tiga Tempelna ludje ſo molili tiga Malika Baal
Besedje16
vrata sam. s mn. ♦ P: 32 (TC 1550, TR 1558, TT 1560, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603); (vrata/urata) sam. s mn. ♦ P: 1 (TE 1555); (urata/vrata) sam. s mn. ♦ P: 1 (TT 1557)
Geografija
vráta vrát s
Planinstvo
vráta vrát s
SLA 2
vrata
Črnovrški
vrata
Celotno geslo Kostelski
vratavˈraːta vˈraːt ž
Up. umetnost
dvókrílna vráta -ih vrát s
Jezikovna
Glagolski način: »Vrata so se zaprla«

Kolikor jaz vem, naš jezik pozna dva glagolska načina, ki sta:

  • tvornik, kjer je osebek vršilec dejanja ali nosilec stanja, ter

  • trpnik, kjer osebek ni niti vršilec dejanja, niti nosilec stanja.

Zanima me sledeče: v povedi Vrata so se zaprla. vrata niso zaprla samih sebe, ker vrata nimajo lastne volje, vendar je tako ubesedenje kljub temu pravilno. Poved ni v tvorniku, saj vrata niso niti vršilec, niti se zapreti ni stanje; toda ni niti v trpniku, ker je v povedi "sebe" v tožilniški naslonski obliki (Vrata so sebe zaprla ... bistvo trpnika je pretvorba predmeta stavka v osebek, torej naj bi bila samostalniška beseda v imenovalniku ... "sebe" pa sploh nima imenovalniške oblike).

Kakšna je razlaga za ta pojav?

Geologija
ledeníška vráta -ih vrát s
Število zadetkov: 27