vratár -ja m (á)
1. kdor poklicno nadzoruje vstopanje in izstopanje skozi vhodna vrata, daje informacije: vratar ga ni spustil v stavbo; vprašati vratarja / hotelski, samostanski vratar; nočni vratar / nebeški vratar v krščanskem okolju sv. Peter, ki odpira dušam umrlih vrata v nebesa
2. šport. igralec, ki brani vrata: vratar je strel ubranil / biti hokejski, nogometni, rokometni vratar
♦ anat. odprtina med želodcem in dvanajstnikom; krožna mišica, ki zapira to odprtino
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
vratár1 -ja m z -em člov. (á) hotelski ~; rokometni ~
vrataríca -e ž, člov. (í)
vratárka -e ž, člov. (á) vratarica
vratárjev -a -o (á)
vrataríčin -a -o (ȋ)
vrataríca -e ž, člov. (í)
vratárka -e ž, člov. (á) vratarica
vratárjev -a -o (á)
vrataríčin -a -o (ȋ)
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
Prekmurski
vratár -a m vratar: Od ovcsárnicze vrát i vratára KŠ 1771, 299; i vratári je zapovedao, naj veroſztüje KŠ 1771, 145; pren. po dveraj, ſtere nyim té nebeſzki vratár ſzám ſz. Düjh Boug odpré KŠ 1771, 832
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
vratar samostalnik moškega spola
Vorenc
vratar m, F5, admiſsionalis, vratár, kateri ludy notar ali vunkai ṡkusi vrata ſpuszha; atricus, atriensis, vratár; janitor, vratár; ostiarius, -rÿ, vratár; submotor, -oris, vratár, kateri na vratih varuje, ṡapèra, inu odpèra, inu obeniga notar ne puſty
Svetokriški
vratar -ja m (menih) vratar: Vratar im. ed. ga dolgu yszhe (I/2, 213) ǀ Vratar im. ed. pravi, de obniga nemerkà (II, 88) ǀ ſe pouerne v' kloſhter, posgonj, s' Vratarjam or. ed. ſe nepoſnata (II, 88)
Celotno geslo
Megiser
vratar -ja samostalnik moškega spola
Besedje16
Število zadetkov: 13
Dostopnost