Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
dołgovẹ́jnat, adj. langästig: dolgovejnata vrba, Zora.
Pleteršnik
grbováča, f. die Runzelige: vrba grbovača, Danj. (Posv. p.).
Celotno geslo Pohlin
iva [īva] samostalnik ženskega spola

rastlina skrečnik, LATINSKO: Ajuga chamaepitys

Pleteršnik
mẹzgáti, -ȃm, vb. impf. 1) etwas Weiches (z. B. Trauben) treten, Z.; in Weichem einhergehen, C.; po blatu m., Dol.; bom videl, kdo mezga po njivi, Jurč.; po praproti mezgati v dolino, Jurč.; — 2) mẹ́zgati se, = v mezgi biti: vrba mezga, SlGor.
Pleteršnik
múzgati, -am, vb. impf. 1) quetschen, C.; — mit zahnlosem Munde essen, C.; (den Saft) aussaugen, C.; dete muzga namočen kruh ali jabolko, BlKr.; cukrene reči m., Štrek.; — 2) die ganze, unverletzte Rinde von einem frischen Stabe loslösen: vrba se da muzgati, C.; — lešniki se muzgajo t. j. se dajo lahko izrobkati, Gor.; — tudi: muzgáti.
Pleteršnik
mužę́vən, -vna, adj. in vollem Safte stehend, saftend (von Bäumen im Frühjahr), Mur., Cig., Kr.; vrba je muževna, Mik.
Pleteršnik
muževẹ́ti, -ím, vb. impf. saften: vrba muževi, Zv., Zora.
Pleteršnik
múžiti, -im, vb. impf. 1) die Rinde von den saftigen Zweigen ablösen, ohne sie zu verreißen; m. vrbo, vrba se da m.; — m. se, saftig sein, schälbar sein: vrba se muži, V.-Cig., Dol.; — 2) zerquetschen, C.; grozdje m., ogr.-C.; — etwas Weiches kauen, essen: hruške m., Rez.-C.; — mit zahnlosem Munde essen, C.; — m. si oči, sich die Augen reiben, C.
Svetokriški
škala -e ž vrba (?): ſo zitre, inu gosli na shkale tož. mn. obeiſili, ter milu ſe ſò jokali (V, 620) Zapis povzema verz iz SP Ps 137,2, v katerem je v vseh prevodih uporabljena beseda ‛vrba’, lat. V (po citatu iz Janeza Svetokriškega): in ſalicibus in medio ejus ſuſpendimus organa noſtra, Luter: Unsere Harfen hingen wir an die Weiden, die drinnen sind, sloven. standardni prevod: Na vrbe v njegovi sredi smo obesili svoje citre. Beseda ‛skala’ se pri Janezu Svetokriškem za razliko od sodobnikov nikdar ne piše z vzglasnim sh-, zato bi bila taka pomenska določitev dvomljiva. Razlogov, da bi v zapisu prepoznali izposojenko iz it. scala ‛stopnice, lestev’, ni videti. Beseda škala v pomenu ‛vrba’ sicer v slovenski literaturi kakor tudi v narečjih ni potrjena.
Pleteršnik
vȋtvarica, f. vrba vitvarica, od katere se režejo vitve, Šenpas-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
vŕba, f. 1) die Weide (salix); bela v., die weiße Weide, die Pottweide, der Felber (salix alba), Cig., Medv. (Rok.), Strp.; v. žalostinka, die Trauerweide (salix babylonica), Cig., Zora; = v. žalujka, Tuš. (R.); = uklonjena v., Rihenberk-Erj. (Torb.); = mila v., C.; — turska v., der Oleander, C.; — 2) črnosivkasta krava take barve, kakršne je vrba, C., Zemon (Notr.)-Erj. (Torb.); — 3) neka riba, Notr. Bistrica-Erj. (Torb.).
Prekmurski
vr̀ba -e ž vrba: gda ſzo 'ze ſzvoje goſzli ſztariske na verbo poveſzili BKM 1789, 2b
Celotno geslo Pohlin
vrba [vŕba] samostalnik ženskega spola

drevo vrba, LATINSKO: Salix

Vorenc
vrba ž, F6, amerina, beka, ali verba; frugiperda salix, nerodovitna verba, katera obeniga ſadú ne da; julus, zveit na verbah, mazhize, pavola, katera od drevja doli lety; salicetum, -ti, verbovje, kir verbe rade raſtejo; salix, -cis, verba; vimen, -nis, vitre, ſhibize, ali veṡy, vſe ṡhlaht veṡy od bèke, verbe, breiṡe, ſrabotje
Besedje16
vrba sam. ž ♦ P: 9 (TPs 1566, TC 1575, DC 1579, DB 1584, DC 1584, BH 1584, MD 1592, TfC 1595, MTh 1603)
Prekmurski
vrbàča -e ž vrba: Na bregê vôd drevje raszté, naimre vrbacse i jôse KAJ 1870, 107
Pleteršnik
vŕbica, f. dem. vrba; eine kleine Weide; — der Vogelknöterich (polygonum aviculare), Tuš. (B.).
Prekmurski
vr̀bnjek -a m vrba: logôvje vu sterih vszáko leto sze drva szekajo i táksi vrbnyecki AI 1875, br. 1, 6
Prekmurski
vugiblív -a -o prid.
1. upogibljiv: Vrba má mládo veje vugiblivo AI 1878, 46
2. pregiben: genitivus casus je vugibliv KOJ 1833, 20; Steri szo ti dosztavek-vugiblivi zaposztavki AIN 1876, 26
Pleteršnik
žálostən, -stna, adj. traurig; ves ž. sem; ž. obraz; žalostno se držati; žalostni glasovi, žalostna pesen; žalostna novica; žalosten česa biti, über etwas traurig sein, C.; sam sebe sem ž., C.; — žalostna vrba, die Trauerweide, Erj. (Izb. sp.).
Število zadetkov: 23