daljnovòd -óda m (ȍ ọ́)
naprava za prenos električne energije na večje razdalje: graditi, trasirati daljnovod; daljnovod Ljubljana–Vrhnika; drogovi, žice daljnovoda / odklopiti daljnovod
// cevovod, plinovod
Zadetki iskanja
SSKJ²
Celotno geslo
ePravopis
Drenov Grič
Predlog
Drenovega Griča samostalniška zveza moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Vrhnika
IZGOVOR: [drénou̯ gríč], rodilnik [drénovega gríča]
BESEDOTVORJE: Drenovogričan in Drenovčan in Drenovec, Drenovogričanka in Drenovčanka in Drenovka, Drenovogričanov in Drenovčanov in Drenovčev, Drenovogričankin in Drenovčankin in Drenovkin, drenovogriški in drenovski
Jezikovna
Celotno geslo
ePravopis
Jerinov Grič
Predlog
Jerinovega Griča samostalniška zveza moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Vrhnika
IZGOVOR: [jerínou̯ gríč], rodilnik [jerínovega gríča]
BESEDOTVORJE: Jerinovogričan, Jerinovogričanka, Jerinovogričanov, Jerinovogričankin, jerinovogriški
Jezikovna
Kako ob predložnem lastnem imenu uporabiti predlog: »Podmežakla«
Del mesta Jesenice je Podmežakla, ki je bila nekdaj samostojno naselje. Zanima me, ali je pravilno, če rečemo, da gremo Podmežaklo, da je del Podmežakle na zemljevidu, gradimo Podmežaklo? Ali gradimo v Podmežakli?
Celotno geslo
ePravopis
Lesno Brdo
Predlog
Lesnega Brda samostalniška zveza srednjega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Vrhnika
IZGOVOR: [lésno bə̀rdo], rodilnik [lésnega bə̀rda]
BESEDOTVORJE: Lesnobrdčan, Lesnobrdčanka, Lesnobrdčanov, Lesnobrdčankin, lesnobrdski in brdski
Pravopis
Pleteršnik
púžiti, -im, vb. impf. peške zametati, kadar se jẹ́ koščeno sadje, Vrhnika-Štrek. (LjZv.); prim. pužina, bužina.
Celotno geslo
ePravopis
Tavrisk
Predlog
Tavriska samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
pripadnik keltskega ljudstva
v množini Tavriski keltsko ljudstvo
IZGOVOR: [tau̯rísk], rodilnik [tau̯ríska]
BESEDOTVORJE: Tavrisk, Tavriskinja, Tavriskov, Tavriskinjin, tavriskijski
Pleteršnik
Pleteršnik
uthíniti, -ȋnem, vb. pf. = nehati (posebno o dežju, o vetru in viharju): dež je uthinil, Lašče, Ig (Dol.), Vrhnika-Erj. (Torb.).
Jezikovna
Velika ali mala začetnica pri delih mesta Logatec
Logatčani poleg delov kraja, nekoč naselij, ki jih danes uradno zaznamujejo ulice (Čevica, Martinj Hrib, Tabor ...), približno ločimo tudi gornji/gorenji/zgornji in dolnji/dolenji/spodnji Logatec. Zedinjeni nismo ne glede oblike pridevnika ne glede geografske meje med tema deloma Logatca, pa tudi ne glede zapisa z malo oziroma veliko začetnico. Zanima me torej, ali je prav gornji/gorenji/zgornji in dolnji/dolenji/spodnji ali Gornji/Gorenji/Zgornji in Dolnji/Dolenji/Spodnji Logatec?
Iz zgodovinskih knjig, ki omenjajo Logatec (rimsko Longaticum, srednjeveško: Logach, Logatz, Logatsch, Logacz), lahko povzamemo, da so imeni Dolenji in Gorenji (ne dolnji in gornji ali spodnji in zgornji) Logatec začeli uporabljati v 16. stoletju. Logatec pa je danes manjše mesto, ki spada v Občino Logatec in je nastalo po drugi svetovni vojni z združitvijo nekdanjega Gorenjega in Dolenjega Logatca ter več okoliških krajev (uradno torej gornjega in dolnjega Logatca ne poznamo več, ločimo ju le prebivalci, pa še to le približno, saj ne gre za geografsko ali kako drugače natančno ločeni naselji, za kateri bi vedeli, kje poteka meja). Kraja Gornji Logatec in Dolnji Logatec tako uradno ne obstajata več - ni ulic s takima imenoma, ni krajevnih tabel, ničesar, niti že desetletja nista navedena na nobenem zemljevidu, poleg tega se tako ne imenujeta niti krajevni skupnosti (dolnji Logatec bi sicer lahko bila Krajevna skupnost Naklo, gornji Logatec pa Krajevna skupnost Tabor).
Po pravilih Slovenskega pravopisa je jasno, da v naselbinskih imenih pišemo vse sestavine z veliko začetnico. Ampak pri gornjem/dolnjem Logatcu ne gre za npr. Gornji Grad, temveč za nenatančno vrstno oznako, ki je ostala iz zgodovine. Verjetno torej za zapis gornji/dolnji Logatec velja opomba (http://bos.zrc-sazu.si/c/sp/sp2001_pravila.pdf: stran 14, razdelek 71), da se razločevalni dodatki (npr. glede na nebesno stran ipd.) k naselbinskim imenom pišejo z malo začetnico.
Temu nekako pritrjuje tudi pojasnilo o zemljepisnih imenih pokrajin in označevanju lege znotraj celin dr. Draga Kladnika, ki je že objavljeno kot odgovor v Jezikovni svetvalnici: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/582/zemljepisna-imena-pokrajin-in-označevanje-lege-znotraj-celin.
Pravopis
Vŕhnika -e ž, zem. i. (ŕ) na ~i
vŕhniški -a -o (ŕ)
Vŕhničan -a m, preb. i. (ŕ)
Vŕhničanka -e ž, preb. i. (ŕ)
vŕhniški -a -o (ŕ)
Vŕhničan -a m, preb. i. (ŕ)
Vŕhničanka -e ž, preb. i. (ŕ)
Celotno geslo
ePravopis
zvezdica
Predlog
zvezdice samostalnik ženskega spolamanjšalno zvezda
oznaka kakovosti
domišljijski lik
izpostavno znamenje
IZGOVOR: [zvézdica], rodilnik [zvézdice]
ZVEZE: zvezdica Zaspanka, Michelinova zvezdica
PRIMERJAJ: Michelinov
Število zadetkov: 14
Dostopnost