Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
zakájprisl. (ā)
1. vprašuje po vzroku: zakaj hodiš tja; zakaj si jezen na nas / zakaj bi ne bili veseli / ekspr.: le zakaj je ni v službi; zakaj, le zakaj si to storil; tukaj so vrag vedi zakaj / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih vprašala ga je, zakaj se smeje / elipt. hočem vedeti, zakaj
2. elipt., v trdilnih stavkih, v zvezi z le, pa izraža močno, odločno zanikanje: se bojiš? Zakaj le
// v nikalnih stavkih izraža pritrditev brez pridržka: bi šel z nami? Zakaj pa ne
3. pog. čemu: zakaj mi vse to praviš? Zato, da izveš resnico; sam.: postavljati zakaje vprašanja o vzroku, vzrokih
 
ekspr. vsak zakaj ima svoj zato vsaka stvar ima svoj razlog
SSKJ²
zakájin zakaj vez. (ā)
knjiž., v vzročnem priredju za utemeljevanje, pojasnjevanje prej povedanega; kajti, saj2telefoniral je od soseda, zakaj doma niso imeli telefona; cenili so ga, zakaj bil je delaven in pošten
Pravopis
zakáj1 vpraš. prisl. zaim. (á/ȃ)
1. vzroč. ~ to delaš; Le ~ ni prišel; Vragvedi ~; v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnikih Vprašal jo je, ~ se smeje; Hočejo vedeti, ~
2. poud., zanikanje Se bojiš? -Zakaj le |sploh ne|; poud., pritrditev Bi se peljala z menoj? -Zakaj pa ne |seveda bi se|
3. namer., knj. pog. čemu: ~ mi to pripoveduješ? -Zato, da izveš resnico

zakáj -a m z -em pojm. (á; ȃ) postavljati ~e; poud. Vsak ~ ima svoj zato |Vsaka stvar ima svoj vzrok|
Pravopis
zakáj2 prir. vez. (á/ȃ) v vzročnem priredju kajti, saj: Po mleko so hodili k sosedu, ~ doma niso imeli krav; Spoštovali so ga, ~ bil je delaven in pošten
Celotno geslo Sinonimni
zakáj1 vez.
GLEJ SINONIM: kajti
Celotno geslo Sinonimni
zakáj2 vpraš. zaim.
vprašuje po vzroku dejanja, stanja
SINONIMI:
neustrez. čemu, star. kaj4, ekspr. kako da, neknj. pog. koga, star. počemu, star. pokaj
GLEJ ŠE SINONIM: čemu
Celotno geslo Etimološki
zakāj zaim. in vez.
Pleteršnik
zakàj, I. adv. warum? zakaj se smeješ? ne vem, zakaj se smeje; — II. conj. denn, Meg., Boh., Dalm., Schönl., Jsvkr., Cig., Jan., Št.-C.; (prim. it. per che, denn).
Prekmurski
zàkaj tudi zaká tudi zakój prisl. zakaj: Zakai daje i eto nei brezi greiha TF 1715, 6; zakai tak dugo ABC 1725, A8a; Zakaj takse trbej odvézati KŠ 1754, 197; Zakai ides ti k-ſzvétomi Sacramentomi SM 1747, 41; Zakaj ſze pa krſztsávajo nad mrtvimi KŠ 1771, 523; zakojbi ne szmeli obracsati KŠ 1771, A4a; Zakaj moremo vörvati KMK 1780, 5; Zakoj ſzi ga najsao KM 1790, 34; Zakaj bi vinej osztano BKM 1789, 14; zakaj más tvo radoſzt SŠ 1796, 9; Zakâ bi vonej osztano BRM 1823, 9; zakaj je tak vcsino KOJ 1845, 8; zakâ tak daleko sztojis TA 1848, 8; zakâ zovéjo nistere fticse zgrablive fticse KAJ 1870, 14; zakój sze tá prememba zgodi AI 1875, kaz. br. 6
Vorenc
zakaj prisl./vez.F21, curẛakai; enimẛakai; etenimẛakai, taku vſai; nam, namqueṡakai; quiaṡakai, ṡatú; quippèṡakai, dokler; utquidṡakai
Svetokriški
zakaj1 prisl. zakaj: Ali sakaj o Ti Mogozhni Bug! tulikain ſe ti pred tem neurednim greshnim zhlovekam ponishash? ǀ Se je zhudil tej norski proshni Moiſes, ter yh uprashal, ſakaj? ǀ Sakai ſe tulikajn pred nym ponishash ǀ Ali ſakai ie Moyſeſa Aaronu naprei poſtavil ǀ SaKj tedaj tuliKain Klaguiesh zhes te druge ǀ sahaj pred ſpovednikam tuoje oblazhilu preminish ǀ sakaij n'hozhe imeti lete kateri imajo dolh nuſs
Svetokriški
zakaj2 vez. zakaj, kajti, saj: nikuli nenajdem de bi en krajl, ali Ceſar sa priasnost, ali myr tiga ſlabishiga, inu nishiſhiga bil proſil, sakaj ſo menili de s'kusi letu ponishajne en vezhni ſhpot bi doſehgli ǀ De tebi shal dei, kadar edn tebe reshali, letu ſe sajde, sakaj ſi zhlovek ǀ Ta nar ſtarishi je ta zhaſſ, ſakaj vſe v'tem zhaſſu ſe ſgodij ǀ Sakai G. Bug pres vſe glihe je vezh pruti zhloveku, kakor ta zhlovik pruti tej nepametni shivini ǀ vſaka lasha je G. Bogu ſuper, ſakai veliku hudiga od lagaina pride ǀ sakj is ſamiga verha tiga viſſokiga hriba Parnaſſa ſuera ǀ Veſselili ſe ſo, s'akai ſo vidili de leta novu rojena Diviza je v'ſebi imela vſe s. zhednosti ǀ Saka aku jeſt najdem, de kadar she Chriſtus je per naſſ na ſemlj prebiual
Besedje16
zakaj1 prisl. ♦ P: 41 (TC 1550, TA 1550, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, TP 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595); (zakaj/za kaj) prisl. ♦ P: 1 (*P 1563)
Besedje16
zakaj2 vez. ♦ P: 48 (TA 1550, TA 1555, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, TP 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TPs 1579, DC 1579, BTa 1580, DBu 1580, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603);(zakaj/za kaj) vez. ♦ P: 1 (TC 1550)
Črnovrški
zakaj
Bovški
zakaj gl. kajto
Celotno geslo Kostelski
zakajˈzaːkai̯ prisl.
Celotno geslo Kostelski
zakajˈzakai̯ vez.
Jezikovna
Iste besede, enak pomen, a drugačna razporeditev vejic. Zakaj?

Zanima me, zakaj v spodnjem primeru, sodeč po trenutnih pravilih, ni vejice, ki je v oklepaju, čeprav se pri drugačni razporeditvi besed, izkaže, da bi bila ustrezna in utemeljena? No, vsaj po mojem mnenju.

Neka raziskava je pokazala, da(,) če pijemo alkohol in hkrati kadimo, povečamo tveganje za nastanek Alzheimerjeve bolezni.

V tem primeru postavitev vejice pred veznikom če ni ustrezna. Zdaj pa bom besede razporedil drugače:

Neka raziskava je pokazala, da povečamo tveganje za nastanek Alzheimerjeve bolezni, če pijemo alkohol in hkrati kadimo.

V tem primeru pa se jasno vidi, da sta dela povedi da povečamo tveganje za nastanek Alzheimerjeve bolezni in če pijemo alkohol in hkrati kadimo striktno ločena z vejicami tako od glavnega stavka kot preostalega dela povedi. V zgornjem primeru je v bistvu del če pijemo alkohol in hkrati kadimo vrinjen. Splošno znano je, da se vrinjen stavek na obeh straneh loči z vejicama od ostalega dela povedi. No, v zgornjem primeru pa to ne velja. Pri taki razporeditvi vejic izgleda, kot da je veznik da del vinjenega stavka, čeprav to ni, kar je dobro vidno v spodnjem primeru.

Ali mi lahko obrazložite to dilemo?

Jezikovna
Kako pisati okrajšavo »d. o. o.« ali zakaj uzakonjati napake? – odziv na oddajo Jezikanja

Danes zjutraj sem poslušala Jezikanje na Valu 202. Zmotila me je izjava, da boste pisavo d.o.o. (namesto d. o. o.) najverjetneje prej ali slej sprejeli v slovar (in pravopis?), ker je tako rekoč »uzakonjena« in zato (mislim, da ne samo zato) že zelo uveljavljena. Tudi euro (ne evro) »vlada« v naših zakonih – boste ravnali enako (po tej logiki bi morali pisati tudi dollar in tako naprej po tečajni listi)? Raba nekaterih napak pa se je zelo razpasla tudi v splošni javnosti (temu ni tako, še 10 minut nas loči do) in/ali v ožjih skupnostih (v planinski srenji na primer spati na koči, plezati stene; v športnem novinarstvu gostujoča vratnica ...), kar utegne prav tako povzročiti sprejetje v jezikovne priročnike. To bi bilo upravičeno, le če bi v njih take »jezikovne prakse« označili kot napačne. Ali pa je moje razmišljanje passé in sem že za v staro šaro, spadam med puriste, jezikovne teroriste in kar je še takih nadlog?

Število zadetkov: 56