Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

pès psà samostalnik moškega spola [pə̀s]
    1. domača žival z ostrimi zobmi, ki laja in se goji za družbo, varovanje lastnine, lov
      1.1. samec te živali
    2. znamenje kitajskega horoskopa med petelinom in prašičem
STALNE ZVEZE: beli morski pes, bernski planšarski pes, grenlandski pes, hijenski pes, kitajski goli pes, leteči pes, mehiški goli pes, morski pes, morski pes orjak, orjaški morski pes, ovčarski pes, pastirski pes, perujski goli pes, portugalski vodni pes, prerijski pes, sinji morski pes, sivi grebenski morski pes, švicarski planšarski pes, tigrasti morski pes, veliki beli morski pes, veliki švicarski planšarski pes
FRAZEOLOGIJA: biti na psu, brezzobi pes, čakati (na koga, na kaj) kot pes na kost, garjav pes, gledati se kot pes in mačka, kdo, kaj ni vreden, da bi koga, kaj pes poscal, kot pes, kot pes na povodcu, kot pretepen pes, kot psa, kot stekel pes, lagati kot pes, lajati kot pes, pes čuvaj, pokazati, kam pes taco moli, priti na psa, ravnati s kom kot s psom, spraviti koga, kaj na psa, še pes ne povoha koga, vedeti, kam pes taco moli, zelen pes, zvest kot pes, živeti kot pes, Kakršen gospodar, takšen pes., Pes, ki laja, ne grize., Pes ima kosmata ušesa., Pes je človekov najboljši prijatelj., Psi lajajo, karavana gre dalje., Starega psa ne moreš naučiti novih trikov., Še pes ima rad mir pri jedi., Vsak izgovor je dober, pa če ga pes na repu prinese., V španoviji še pes crkne.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. pьsъ, hrv., srb. pȁs, rus. pës, češ. pes < pslov. *pьsъ iz ide. *pik'ó-, tako kot stind. piśá- ‛neka lisasta žival’ iz ide. korena *pei̯k'- ‛rezljati, risati, označevati’, glej pisati, prvotno torej ‛lisasta žival, lisko, piko’ - več ...
mìš míši samostalnik ženskega spola [mìš]
    1. manjši glodalec s koničastim gobcem, zaobljenimi ušesi in daljšim golim repom; primerjaj lat. Mus
    2. z dlanjo vodljiva naprava, navadno s tipkami in kolescem, za premikanje kazalca po računalniškem zaslonu in izvedbo ukazov; SINONIMI: miška
STALNE ZVEZE: belonoga miš, gozdna miš, hišna miš, poljska miš, pritlikava miš, slepe miši
FRAZEOLOGIJA: igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, igrati se slepe miši (s kom, s čim), kot siva miš, moker kot miš, ni ne tič ne miš, reven kot cerkvena miš, siva miš, tih kot miš, tiho kot miš, Ko mačke ni doma, miši plešejo., Mačka miško, miš pšeničko., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši., Tresla se je gora, rodila se je miš.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. myšь, hrv., srb. mȉš, rus. mýšь, češ. myš < pslov. *myšь = stind. mū́ṣ-, gr. mȳ̃s, lat. mūs, alb. mi, stvnem. mūs, nem. Maus, ags. mūs, angl. mouse < ide. *mūs-, to verjetno iz *meu̯s- ‛hitro se premikati’ in ‛krasti’ - več ...
2 medmet
    1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da je govorec nejevoljen, jezen
      1.1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da se zdi govorcu predhodna izjava nezaslišana
    2. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec občuti zadovoljstvo, ko se izkaže, da je imel, deloval prav
      2.1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec občuti vznesenost
    3. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da si govorec vliva pogum
      3.1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec dvomi, je neodločen, negotov
      3.2. izgovarja se z večjo jakostjo izraža grožnjo komu
    4. kot členek, izgovarja se z večjo jakostjo uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo
      4.1. kot členek, izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec poudarja vprašanje
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, tako kot npr. stind., gr., stvnem. ha, lat. , hrv., srb. , stčeš., polj., nem., frc., angl. ha
áfna áfne samostalnik ženskega spola [áfna]
    1. znak v obliki obkrožene črke a, ki se uporablja zlasti v elektronski komunikaciji; znak: @
    2. slabšalno kdor vzbuja pozornost z nenaravnim, izumetničenim vedenjem, videzom
    3. manj formalno opica
FRAZEOLOGIJA: afne guncati, guncanje afen
ETIMOLOGIJA: < afinja iz besede, prevzete iz nem. Affe; v prvem pomenu po zgledu nem. Klammeraffe ‛hvatan’, tj. ‛južnoameriška opica z dolgim repom, ki ga uporablja za oprijemanje’, iz Klammer ‛spojka, spona, oklepaj’ in Affe ‛opica’ - več ...
čeljúst čeljústi samostalnik ženskega spola [čeljúst]
    1. vsaka od obeh kosti, v katero so vraščeni zobje, z obdajajočimi mehkimi tkivi ali ti dve kosti z obdajajočimi tkivi kot celota
      1.1. iz zoologije del ust pri nevretenčarjih za grizenje, prijemanje, drobljenje
    2. del stroja, naprave, orodja za prijemanje, oprijemanje, drobljenje
STALNE ZVEZE: zavorna čeljust
FRAZEOLOGIJA: čeljust se povesi komu, povesiti čeljust
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čeljustь, hrv., srb. čȅljūst, rus. čéljustь, češ. čelist < pslov. *čel'ustь, morda < ide. *ku̯elh1i-(H)oh1ust- *‛ki premika, obrača usta’ iz *ku̯elh1- ‛obračati, vrteti, premikati’ + usta - več ...
kokóš kokóši samostalnik ženskega spola [kokóš]
    1. domača ptica s kratkim vratom in krepkim trupom; primerjaj lat. Gallus gallus domesticus
      1.1. meso te živali kot hrana, jed
    2. podoba, ki predstavlja domačo ptico s kratkim vratom in krepkim trupom
    3. slabšalno ženska, ki je neumna, omejena ali se ji to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kokoška
STALNE ZVEZE: štajerska kokoš
FRAZEOLOGIJA: hoditi s kokošmi spat, kokoš, ki nese zlata jajca, kot kokoš brez glave, zlata kokoš, Kaj je bilo prej, kokoš ali jajce?
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kokošь, hrv., srb. kȍkōš, ukr. kókoš ‛petelin’, nar. češ. kokoš < pslov. *kokošь iz onomatopeje *koko, ki posnema kokodakanje - več ...
máčka máčke samostalnik ženskega spola [máčka]
    1. domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: maček
      1.1. samica te živali
    2. zver z gosto, navadno večbarvno dlako in vpotegljivimi kremplji, ki lovi zlasti ponoči; primerjaj lat. Felidae
    3. ekspresivno privlačna ženska
    4. ekspresivno ženska, ki je v čem izkušena, spretna
STALNE ZVEZE: divja mačka, morska mačka, norveška gozdna mačka, perzijska mačka, sabljastozoba mačka, siamska mačka, velika mačka, zamorska mačka, zelena zamorska mačka
FRAZEOLOGIJA: gledati se kot pes in mačka, hoditi kot mačka okrog vrele kaše, igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, prenašati kaj kot mačka mlade, presti kot mačka, Črne mačke prinašajo nesrečo., Ko mačke ni doma, miši plešejo., Ko mački stopiš na rep, zacvili., Mačka miško, miš pšeničko., Mačke imajo devet življenj., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. mȁčka, slovaš. mačka < slovan. *mačьka iz vabnega klica mac(a) - več ...
têtica têtice samostalnik ženskega spola [têtica]
    1. ljubkovalno mamina ali očetova sestra; SINONIMI: ljubkovalno tetka
    2. ekspresivno ženska, navadno neznana, starejša; SINONIMI: ekspresivno tetka
ETIMOLOGIJA: teta
àh medmet
    1. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj
      1.1. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti nezadovoljstvo, nad čim negoduje, navadno očitajoče
    2. izraža, da govorec želi ublažiti pomen izrečenega
    3. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti umirjeno veselje, radost
      3.1. izraža, da govorec občuti vznesenost
      3.2. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti nostalgijo
      3.3. izraža, da govorec občuti hrepenenje po tem, kar je vsebina naslednjega stavka
    4. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj
    5. izraža čustveno podkrepitev izjave
      5.1. uporablja se za čustveno podkrepitev pritrjevanja ali zanikovanja
FRAZEOLOGIJA: biti oh in ah, oh in ah, Ah ja.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ȁh, rus. áh, češ. ach; imitativna beseda, ki posnema vzdihovanje, znana tudi v drugih jezikih, npr. nem. ach, amer. angl. uh, lat. āh, a - več ...
bábji bábja bábje pridevnik [bábji]
    1. neformalno, slabšalno ženski
      1.1. neformalno, slabšalno ki kaže, izraža lastnosti, ki se stereotipno pripisujejo ženskam
STALNE ZVEZE: babje pšeno
FRAZEOLOGIJA: babja vera, babje poletje, hudič babji
ETIMOLOGIJA: baba
čévelj čévlja samostalnik moškega spola [čévəl]
    1. navadno v množini nizko ali srednje visoko obuvalo s čvrstim podplatom
    2. navadno v množini obuvalo sploh, zlasti za določen namen; SINONIMI: copat, copata, navadno ekspresivno copatek, navadno ekspresivno copatka
    3. zlasti v angloameriškem okolju nestandardna merska enota za izražanje dolžine, 30,48 cm; simbol: ft
FRAZEOLOGIJA: čevelj žuli koga kje, dati na čevelj koga, stopiti v (čigave) čevlje (koga), stopiti v prevelike čevlje, stopiti v velike čevlje, Brez muje se še čevelj ne obuje., Le čevlje sodi naj kopitar., Voda še za v čevelj ni dobra.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. črěvii, strus. čerevii, češ. třeví < pslov. *červi iz *červo v pomenu ‛koža (z živalskega trebuha), usnje’ - več ...
číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto]
    1. ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.1. ki tako stanje odraža ali je zanj značilno
      1.2. ki ni skaljen ali moten
      1.3. ki skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.4. ki se redno neguje in navadno opravlja potrebo na posebnem mestu
      1.5. v obliki čisti ki ustreza standardom čistoče, higiene pri določeni dejavnosti, zlasti zdravstvu, živilstvu
      1.6. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki pri delovanju, uporabi onesnažuje okolje v manjši meri
      1.7. ki temelji na sožitju z naravo, skrbi za zdravje
    2. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi
      2.1. ki se mu pripisuje, da je brez tujih prvin
      2.2. ki je brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
    3. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez česa drugega
      3.1. v nekaterih zvezah v obliki čisti, ekspresivno pri katerem je bistvena lastnost, značilnost izražena v najvišji možni meri, stopnji
      3.2. ki je jasen, enoznačen in je rezultat preglednega, nespornega postopka
      3.3. ki je enostaven, preprost, brez odvečnih okrasnih elementov
    4. ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov
    5. ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti
      5.1. ki odraža odsotnost takih pomanjkljivosti
      5.2. ki temelji na upoštevanju etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti
    6. v obliki čisti ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve
      6.1. v obliki čisti ki predstavlja uporabno količino ali aktivni del česa
    7. manj formalno ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil
    8. v obliki čisti pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire
    9. v obliki čisti ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni kmetijski površini
STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um
FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...
čúden čúdna čúdno pridevnik [čúdən]
    1. ki se razlikuje od običajnega, znanega
    2. ki se zlasti v vedenju, ravnanju razlikuje od drugih ljudi ali se mu to pripisuje
      2.1. ki kaže, izraža tako različnost v vedenju, ravnanju
    3. ki ga ni mogoče določiti, opredeliti in navadno vzbuja občutek nelagodja
    4. ekspresivno ki vzbuja dvom o moralni neoporečnosti
FRAZEOLOGIJA: biti čudna reč, metati čudno luč na koga, na kaj, Čudna reč.
ETIMOLOGIJA: čudo
dláka dláke samostalnik ženskega spola [dláka]
    1. nitast roževinast izrastek na koži sesalcev
      1.1. več dlak, dlake
FRAZEOLOGIJA: brez dlake na jeziku, cepiti dlako, do zadnje dlake, iskanje dlake v jajcu, iskati dlako v jajcu, iti za dlako, dlake se naježijo komu, menjati dlako, ne imeti dlake na jeziku, niti za dlako, za dlako
ETIMOLOGIJA: = cslov. dlaka ‛koža’ in ‛barva’, hrv., srb. dlȁka < pslov. *dlaka < *tlaka - več ...
D-vitamin D-vitamina samostalnik moškega spola [dévitamín] tudi [də̀vitamín]
    iz biologije, iz farmacije vsak od skupine vitaminov ali ta skupina vitaminov, topnih v maščobah, ki se pojavlja zlasti v ribjem olju, nastaja pa tudi v koži pod vplivom sončnih žarkov in s spodbujanjem absorpcije kalcija pozitivno vpliva na kosti; SINONIMI: iz biologije, iz farmacije D vitamin, iz biologije, iz farmacije vitamin D
ETIMOLOGIJA: D + vitamin
êj in èj medmet
    1. neformalno uporablja se, ko govorec želi pritegniti pozornost, koga nagovoriti, pozvati k čemu
    2. uporablja se, ko govorec želi koga opozoriti, da kaj ni prav
    3. navadno podvojeno uporablja se, ko govorec želi pokazati, da pri kom česa ne odobrava
    4. izraža, da je govorec pod vplivom določenega občutja, zlasti veselja, navdušenja, hrepenenja, ki ga navadno zbudi spomin na kaj
    5. navadno podvojeno izraža, da je govorec v zadregi, negotov
    6. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, tako kot stcslov. ei, hrv., srb. ȇj, češ. ej, lat. eia, gr. eĩa
hàh medmet
    1. posnema glas pri kratkem smejanju, zlasti resnobnem
    2. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da se govorec nejevoljno posmehuje, je ironičen
      2.1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec zavrača predhodno trditev, misel, dejanje
    3. izraža, da se govorec čustveno odziva na kaj
ETIMOLOGIJA: ha
hòj in hôj medmet
    1. navadno s ponovljeno črko o, izgovarja se z večjo jakostjo uporablja se, ko govorec opozarja na svojo prisotnost in želi priklicati koga
      1.1. izgovarja se z večjo jakostjo uporablja se, ko govorec želi pri kom zbuditi pozornost, ker mu želi nekaj reči
      1.2. neformalno uporablja se, ko govorec ob prihodu, srečanju pozdravi koga, zlasti znanca
    2. izraža, da govorec občuti veselje, navdušenje
      2.1. ponazarja veselje, navdušenje
FRAZEOLOGIJA: Hej hoj!
ETIMOLOGIJA: verjetno imitativna beseda, primerjaj tudi nem. hoi in angl. hoy
hrúška hrúške samostalnik ženskega spola [hrúška]
    1. sadno drevo z razpokanim lubjem sivkasto rjave barve in spodaj odebeljenimi plodovi; primerjaj lat. Pyrus communis
      1.1. plod tega drevesa, zlasti kot hrana, jed
    2. manj formalno mešalec za beton kot del tovornjaka ali tak tovornjak sam
STALNE ZVEZE: azijska hruška, divja hruška, pleterska hruška
FRAZEOLOGIJA: kdo je padel s hruške, mešanje jabolk in hrušk, mešati jabolka in hruške, odpasti kot zrela hruška, padati kot zrele hruške, pasti kot zrela hruška, pasti v naročje komu kot zrela hruška
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. krȕška < pslov. *krušьka iz *kruša = latv. grauše, litov. kr(i)áušė - več ...
khm medmet
    1. tudi s ponovljeno črko m posnema odkašljevanje, odhrkovanje zlasti zaradi obotavljanja, zbujanja pozornosti
    2. izraža, da govorec razmišlja, se obotavlja spregovoriti
      2.1. izraža, da ima govorec pomisleke
      2.2. tudi s ponovljeno črko m uporablja se, preden govorec navadno ne neposredno ubesedi kočljivo misel
    3. kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec takoj popravi svojo namerno napako z namenom pritegovanja pozornosti, izražanja posmeha, kritike
    4. kot samostalnik, tudi ponovljeno, tudi s ponovljeno črko m izraz pomisleka, opozorila
ETIMOLOGIJA: z vzglasnim zapornikom okrepljeno mhm
Število zadetkov: 61