Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo ePravopis
Beli Križ
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Belega Križa samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
zaselek pri Portorožu
IZGOVOR: [béli kríš], rodilnik [bélega kríža]
BESEDOTVORJE: Belokrižan, Belokrižanka, Belokrižanov, Belokrižankin, belokriški
Celotno geslo ePravopis
Bizeljsko gričevje
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Bizeljskega gričevja samostalniška zveza srednjega spola
pokrajina v Posavju
IZGOVOR: [bizélʼsko gričéu̯je], rodilnik [bizélʼskega gričéu̯ja]
BESEDOTVORJE: bizeljskogričevski
PRIMERJAJ: bizeljski
Celotno geslo ePravopis
Cerkljanski Vrh
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Cerkljanskega Vrha samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Cerkno
IZGOVOR: [cerkljánski və̀rh], rodilnik [cerkljánskega və̀rha]
BESEDOTVORJE: Vrhovec, Vrhovka, Vrhovčev, Vrhovkin, vrhovski
PRIMERJAJ: cerkljanski
Geografija
drugôtni zasélek -ega -lka m
Jezikovna
Izgovor imena »Kolezija«

Kako se pravilno izgovori del Ljubljane Kolezija? S širokim ali ozkim e-jem?

Jezikovna
Izvor priimka »Besednjak«

Prosim za razlago priimka Besednjak. V Sloveniji Besednjakov ni prav veliko, spoznala pa sem družino iz Splita s priimkom Besednik.

Jezikovna
Izvor priimka »Bone«

Zanima me izvor priimka Bone. Učiteljica v osnovni šoli nam je razložila, da je priimek francoskega izvora. Da so pri nas ostali nekateri francoski vojaki po koncu francoske okupacije in se tu poročili. Torej bi veljalo, da je ta priimek na Slovenskem od začetka 19. stoletja (Ilirske province). Ravno tako francoskega izvora naj bi bili priimki Krhne, Može ... in še nekateri. Nekateri izgovarjajo Bone s širokim e-jem, nekateri pa z dolgim i-jem. Predvidevam, da je največ Bonejev na širšem Goriškem. Ali se motim in ali nam je učiteljica podala pravo razlago izvora?

Jezikovna
Izvor priimka »Klovar«

Zanima me izvor priimka Klovar.

Jezikovna
Izvor priimka »Rustja«

Eden od zaselkov vasi Skrilje se imenuje Rušti ali Rustji. Tam najdemo že 350 let tudi priimek Rustja. Je to priimek iz toponima ali obratno? Kako je beseda nastala? Nekateri pravijo, da gre za latinsko besedo rusticus ali celo rimski izvor ...

Jezikovna
Izvor priimkov »Škapin«, »Škabar«, »Rusjan«, »Badalič«

Zanima me izvor priimkov:

Škapin, Škabar, Rusjan, Badalič.

Jezikovna
Kako pisati »Sermin« ali »Srmin«?

Zanima me, kateri od zapisov je ustrezen: Srmin ali Sermin. Prosim tudi za razlago.

Jezikovna
Kočevski rog in Kočevski Rog?

Vem, da se pogorje oz. pokrajino imenuje Kočevski rog, saj gre v tem primeru za nenaselbinsko zemljepisno ime. Sem pa na blogu enega lektorskega podjetja presenečena ugotovila, naj bi obstajal tudi zaselek z istim imenom, vendar drugačnim zapisom – torej Kočevski Rog. Sklicevali so se na Slovenski pravopis 2001. Ker živim v neposredni bližini Kočevskega roga lahko z gotovostjo trdim, da tu ne obstaja Kočevski Rog. Zanima me, iz katerih podatkov ste (so) izhajali, ko se je pisalo SP leta 2001 (v prejšnji verziji SP zapisa Kočevski Rog ni) oz. kje naj bi se nahajal zaselek Kočevski Rog?

Jezikovna
Krajevna imena, tvorjena iz besede »vojna«

Kolikor sem izvedel iz etimološkega slovarja na portalu Fran je beseda vojna prevzeta v 19. stol. iz drugih slovanskih jezikov. Torej bi to pomenilo, da beseda ni ljudska in da ne bi mogla biti iz nje tvorjena zemljepisna imena, kot so:

  • Vojna vas pri Črnomlju
  • Vojnačevo brdo v dolini Idrijce,
  • zaselek Vojni pri Šalovcih v Prekmurju,
  • zaselek Vojni dol pri Kandršah
  • kraj Vojnik v Savinjski dolini

Zanima me iz kakšne osnove so slovensko govoreči ljudje brez da bi poznali besedo vojna in pridevnik vojen tvorili navedena zemljepisna imena, ki nedvomno kažejo na povezanost s to besedo .

Celotno geslo Kostelski
ločiškilȯˈčiːčke -a -ȯ prid.
SSKJ²
nasélbina tudi naselbína -e ž (ẹ̑; í)
1. arheol. naselje prvotnih prebivalcev, navadno manjše: graditi, utrditi naselbino; naselbina z obrambnim nasipom / koliščarska ali mostiščarska, rimska, srednjeveška naselbina
2. star. zaselek, naselje: rodil se je v sosednji naselbini; mestna, poljedelska naselbina / počitniška naselbina
3. v etnično tujem okolju živeča skupina pripadnikov kake narodnosti, države; kolonija: naselbina jugoslovanskih izseljencev
SSKJ²
nasélek -lka m (ẹ̑)
zaselek, naselje: hribovski naselek
SSKJ²
naselíšče -a s (í)
1. knjiž. kraj, prostor naselitve: določiti naselišče; meje naselišča
2. star. zaselek, naselje: imenovala mu je vasi, naselišča v dolini
Celotno geslo Vezljivostni G
objéti -jámem dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj z ro kam i obseči koga/kaj
/Prisrčno/ ga je objela.
2.
čustvenostno kaj pojavno obseči koga/kaj
Objela jih je nepregledna goščava.
3.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj 'stanje, lastnost' pojavno obseči koga/kaj
Objela sta jo groza in žalost.
Jezikovna
O izvoru priimkov »Brinovčar« in »Grubar«

Zanima me

  • izvor priimka Brinovčar
  • izvor priimka Grubar

Jezikovna
Pisanje imena zaselka »Ruperč Vrh«

Zanima me, ali se pri zaselku Ruperč Vrh uporablja pravilo, da se vse sestavine naselbinskih imen pišejo z veliko začetnico razen besed vas, trg, mesto, selo.Ruperč Vrh namreč ni kraj na zemljevidu, tudi ne ulica. Gre za zaselek, za del kraja, to ime pa uporablja širše lokalno prebivalstvo. Kako bi torej rekli? Stoji spomenik na Ruperč Vrhu ali na Ruperč vrhu?

Število zadetkov: 42