Zadetki iskanja
Kako se pravilno izgovori del Ljubljane Kolezija? S širokim ali ozkim e-jem?
Prosim za razlago priimka Besednjak. V Sloveniji Besednjakov ni prav veliko, spoznala pa sem družino iz Splita s priimkom Besednik.
Zanima me izvor priimka Bone. Učiteljica v osnovni šoli nam je razložila, da je priimek francoskega izvora. Da so pri nas ostali nekateri francoski vojaki po koncu francoske okupacije in se tu poročili. Torej bi veljalo, da je ta priimek na Slovenskem od začetka 19. stoletja (Ilirske province). Ravno tako francoskega izvora naj bi bili priimki Krhne, Može ... in še nekateri. Nekateri izgovarjajo Bone s širokim e-jem, nekateri pa z dolgim i-jem. Predvidevam, da je največ Bonejev na širšem Goriškem. Ali se motim in ali nam je učiteljica podala pravo razlago izvora?
Eden od zaselkov vasi Skrilje se imenuje Rušti ali Rustji. Tam najdemo že 350 let tudi priimek Rustja. Je to priimek iz toponima ali obratno? Kako je beseda nastala? Nekateri pravijo, da gre za latinsko besedo rusticus ali celo rimski izvor ...
Zanima me izvor priimkov:
Škapin, Škabar, Rusjan, Badalič.
Zanima me, kateri od zapisov je ustrezen: Srmin ali Sermin. Prosim tudi za razlago.
Vem, da se pogorje oz. pokrajino imenuje Kočevski rog, saj gre v tem primeru za nenaselbinsko zemljepisno ime. Sem pa na blogu enega lektorskega podjetja presenečena ugotovila, naj bi obstajal tudi zaselek z istim imenom, vendar drugačnim zapisom – torej Kočevski Rog. Sklicevali so se na Slovenski pravopis 2001. Ker živim v neposredni bližini Kočevskega roga lahko z gotovostjo trdim, da tu ne obstaja Kočevski Rog. Zanima me, iz katerih podatkov ste (so) izhajali, ko se je pisalo SP leta 2001 (v prejšnji verziji SP zapisa Kočevski Rog ni) oz. kje naj bi se nahajal zaselek Kočevski Rog?
Kolikor sem izvedel iz etimološkega slovarja na portalu Fran je beseda vojna prevzeta v 19. stol. iz drugih slovanskih jezikov. Torej bi to pomenilo, da beseda ni ljudska in da ne bi mogla biti iz nje tvorjena zemljepisna imena, kot so:
- Vojna vas pri Črnomlju
- Vojnačevo brdo v dolini Idrijce,
- zaselek Vojni pri Šalovcih v Prekmurju,
- zaselek Vojni dol pri Kandršah
- kraj Vojnik v Savinjski dolini
Zanima me iz kakšne osnove so slovensko govoreči ljudje brez da bi poznali besedo vojna in pridevnik vojen tvorili navedena zemljepisna imena, ki nedvomno kažejo na povezanost s to besedo .
1. arheol. naselje prvotnih prebivalcev, navadno manjše: graditi, utrditi naselbino; naselbina z obrambnim nasipom / koliščarska ali mostiščarska, rimska, srednjeveška naselbina
2. star. zaselek, naselje: rodil se je v sosednji naselbini; mestna, poljedelska naselbina / počitniška naselbina
3. v etnično tujem okolju živeča skupina pripadnikov kake narodnosti, države; kolonija: naselbina jugoslovanskih izseljencev
/Prisrčno/ ga je objela.
Objela jih je nepregledna goščava.
Objela sta jo groza in žalost.
Zanima me, ali se pri zaselku Ruperč Vrh uporablja pravilo, da se vse sestavine naselbinskih imen pišejo z veliko začetnico razen besed vas, trg, mesto, selo.Ruperč Vrh namreč ni kraj na zemljevidu, tudi ne ulica. Gre za zaselek, za del kraja, to ime pa uporablja širše lokalno prebivalstvo. Kako bi torej rekli? Stoji spomenik na Ruperč Vrhu ali na Ruperč vrhu?
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »