Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Pohlin
alcenov rog [alcẹ̑nov rọ̑g] samostalniška zveza moškega spola

losovo kopito

Celotno geslo Pohlin
arcnija [arcnȋja] samostalnik ženskega spola

zdravilo

Svetokriški
arcnija -e ž zdravilo: milost Boshja je ena arznia im. ed., katera oſdravi vſe grehe ǀ v'taisti skrini ſe najde ena arznja im. ed. sa vſe bolesni ǀ Kadar eniga Kazha pyzhi nej bulshi arznie rod. ed., Kakor taisto Kazho prezej seſgati, inu nje pepel na rano poſtaviti ǀ na meſti arznje rod. ed. ſtrup nuzamo ǀ kakor je bil to arznio tož. ed. vſhil, prezei je bil osdravil ǀ sapishe eno arzhnio tož. ed., katera ima ſpelati is shivota tiga bolniga te hude mokrute ǀ de bi dusho osdravil s'arznio or. ed. te s: pokure ǀ Leta taushentkrat vezh vam bo nuzala, kakor tryak, kakor Angelica … inu vſe arznie im. mn. tiga ſvejtà ǀ Arzaty veliku ſort arzny rod. mn. ſo naſhli sa sdravje tiga teleſsa ǀ veliKu arznij rod. mn. je bil skuſil, ali vse sastojn ǀ popyò te nar grenkejshi, inu gnusnishij arznie tož. mn. ǀ ti tuoje vſe upajne v'Arzate. v arznije tož. mn. postavish ǀ Kar nar vezh ſo snali, inu premogli s'arzniamij or. mn., inu flajshtrij njemu pomagat ǀ kader en greshni zhlovek s'vſemy boshimij arzniami or. mn. neosdravi ← srvnem. arzenīe ‛zdravilstvo, zdravilo’, nem. Arzenei; prim. pri Megiserju arznia ‛medicamentum, medicina’; → recnija.
Pleteršnik
govorílọ, n. 1) das Sprachwerkzeug, das Sprachorgan, Cig., Jan., Cig. (T.); koliko moč ima podnebje na govorila! Navr. (Kop. sp.); — 2) die Art zu sprechen: on je tacega govorila, Z.; — der Vortrag, Cig.; — die Mundart, der Dialect, Cig., C.; — 3) das Reden, die Reden: govorilo je zdravilo, Npreg.-Jan. (Slovn.); — der Redestoff: govorila izmanka, der Redestoff geht aus, Svet. (Rok.).
Pleteršnik
jemáti, jémljem, I. vb. impf. ad vzeti; 1) nehmen; v roke j., na posodo j., entleihen; po sili j., rauben; beziehen: blago j. pri kom, jemands Kunde sein; j. zdravilo, einnehmen; s seboj j., mitzunehmen pflegen; pod streho j., zu beherbergen pflegen; prevelike obresti j., Wucher treiben; desetino j., den Zehent einheben, Cig.; mito j., sich bestechen lassen; j. dekle, im Begriffe sein zu ehelichen: jemljeta se, Cig.; — v prisego j. koga, jemandem den Eid abnehmen, Cig.; v strah j., strenge behandeln, Nov.; v pretres j. kaj, etwas beurtheilen, Cig.; v račun j., einrechnen; v misel j., erwähnen, anführen; na znanje j., zur Kenntnis nehmen; za zlo j., übel nehmen; j. besedo v tem ali onem pomenu; j. kako reč za to, kar ni, eine Sache verkennen, Cig.; — 2) wegnehmen: s tega sveta j., von dieser Welt hinwegnehmen; trdnjavo j., eine Festung zu nehmen suchen, Cig.; V mlako me vlečejo, Klobuk mi jemljejo, Npes.-K.; Sava breg jemlje, strömt das Ufer ab, Cig.; sapo mi jemlje, es benimmt mir den Athem; vid in sluh mi jemlje, es macht mir Hören und Sehen vergehen; moči j. komu, entkräften; vrednost j., entwerten; poštenje j. komu, jemands Ehre anrühren; gorje jim, kateri nedolžnemu pravico jemljo, Ravn.; — bolezen, lakota jemlje človeka, nimmt ihn her, reibt ihn auf; solnce, sneg jemlje oči, blendet die Augen; — fassen, Cig.; kebel je jemal devet bokalov, LjZv.; — II. jẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad jeti; anfangen, Jan.; konj jema nepokojen biti, C.; Konjiči so slabi, Voz jema mi stat', Npes.-Vod. (Pes.).
Celotno geslo Pohlin
kafra [kȃfra] samostalnik ženskega spola

kafra, tj. iz kafrovca pridobljena snov, ki se je uporabljala kot lokalni anestetik in antibotik

Pleteršnik
kinīn, m. neko zdravilo, das Chinin, Cig. (T.).
Pleteršnik
klistīr, m. v zadnjico vbrizgano zdravilo, das Klystier.
Celotno geslo Pohlin
krištira [krištīra] (krštira) samostalnik ženskega spola

v danko vbrizgano zdravilo; klistir

Celotno geslo Pohlin
kukmanka [kȗkmanka] (kutmanka) samostalnik ženskega spola
  1. posušena in zdrobljena glina, ki se uporablja v medicinske namene
  2. neka goba, verjetno kukmak, LATINSKO: Agaricus arvensis

PRIMERJAJ: kukmak, lemnovica

Celotno geslo Pohlin
lekarija [lekarȋja] (likarija) samostalnik ženskega spola

zdravilo iz v med umešanih in v kašo zdrobljenih zdravilnih sestavin; lotvara

PRIMERJAJ: lizlina

Celotno geslo Pohlin
lemnovica [lẹ́mnovicanepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

z žigom o izvoru opremljena okrogla glinena ploščica za uporabo v medicini

PRIMERJAJ: kukmanka

Celotno geslo Pohlin
lizlina [lizlínanepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

zdravilo iz v med umešanih in v kašo zdrobljenih zdravilnih sestavin; lotvara

PRIMERJAJ: lekarija

Pleteršnik
mečíłən, -łna, adj. erweichend, Mur., Cig.; mečȋłnọ zdravilo, Cig.; — abführend, purgierend, Cig., Jan.
Pleteršnik
medicīna, f. zdravilo, zdravništvo, die Medicin.
Svetokriški
medicina universalis cit. ž zdravilo za vse bolezni: ta S. Arznja od G: Boga nam dana, osdravi vſe bolesni nashe dushe; osdravi otuk te offert: Vodenizo te ohernje … s'eno beſsedo je medicina Vniverſalis im. ed. ǀ Vij ſastopni Dohtary, inu Arzati, inu bote vidily, inu nashli Medicinam univerſalem tož. ed., katero do ſehmal nihdar nej ste mogli najti (I/1, 120) ← lat. medicīna universālis ‛zdravilo za vse bolezni’
Celotno geslo Pohlin
mešiček [mešȋčǝk] samostalnik moškega spola

prašnik pri cvetu

PRIMERJAJ: mešičje

Pleteršnik
ordinīrati, -am, vb. pf. (impf.) zdravilo določiti, (-evati), ordinieren.
Pleteršnik
ozdrȃva, f. 1) die Heilung, Jan., C.; — 2) die Genesung, Jan., C., DZ.; — 3) = zdravilo, Guts. (Res.).
Pleteršnik
ozdravílọ, n. 1) = zdravilo, das Heilmittel, C.; — 2) die Heilung, Levst. (Pril.).
Število zadetkov: 34