Zadetki iskanja
Svetokriški
zalo prisl. zelo: vashi erby ſo vas salu ogolufali ǀ Ah salu vuzhenu, inu lepu nam odgovory Angelski Dohtar S. Thomash ǀ jeſt ſe ſalu boym Prislov zálo ‛zelo’, ki je v rabi na Krasu in v Vipavski dolini in ki ga pozna tudi Hipolit kot ſálu ‛nimis’, je z analogno vokalizacijo tvorjen iz določne oblike záli v vmesnem pomenu ‛krepek, silen’, ki se je razvil iz prvotnega ‛slab, hudoben’ in ki je dal kasneje ‛lep, krasen’ (Ramovš 1923–24: 469).
Svetokriški
grobo prisl. 1. grobo, neotesano: ta kovazh pak ſe taku grobu, inu hudobnu prutu krajlu sadarshal, de cilu mu nej hotel sa denarje jeiſti, inu pyti dat 2. zelo, močno: grobu falli, ta Kateri pred ſpovednika poklekne Chrish sturi inu pravi Gospud spovednik sprashujteme ǀ Ali nesamerite vy meni, aku bom rekal, da grobu lashete primer.> ona she grobeishi ſe slashe kakor mosh
Svetokriški
milijontavžent štev. zelo veliko število, verjetno milijarda: Katerimu milliontaushent im. ed. angelou sa shlushbo ſtresheio (II, 281) ǀ my karsheniki dolshni sahvalit G. Buga de nas je reishil od pogubleina te nevere, v' kateri tulikajn million taushentou rod. mn. ludy je pogublenih (V, 142) → milijon, → tavžent
Svetokriški
močno prisl. močno, zelo: sakaj ste vij taku mozhnu salubleni v' semlo ǀ mozhnu je bil salublen v'eno Dekelzo ǀ nespodobno, inu greshno lubeſan mozhnù je ſauraſhila ǀ Iudith je noſſila pantofelne, v'katere taku moznu ſe je bil salubil Holophernes ǀ Mozhuu falyta, kateri koprive ſeje, inu ſe troshta de bodo nagelni rasli ǀ naſs mozhu na ſaj vlezhejo naſhe hude shele primer.> tepite ga mozhneshi, vdarite ga mozhneshi, sakaj ſe netoshi ǀ perloshite vogle, pihajte mozhnejshi, obernite moje truplu de pouſot ſe bo peklu, inu gorelu ǀ nikar to Krono terniasto mozhnej na tlazhi
Svetokriški
Mombronius m osebno lastno ime Mombricij: je imel shlahtne, inu bogate ſtarishi, kakor pishe Boninus Mombronius im. ed. (III, 93) Na robu je referenca Boninus Monbr. in ejus Vit., torej je zelo verjetno mišljen Boníno Mombrícij (1424–med 1482 in 1502), it. filolog in humanist, avtor življenjepisev svetnikov, ki so pod naslovom Sanctuarium izšla 1490.
Svetokriški
preljubezniv -a prid. zelo ljubezniv: kadar letu prelubesnivu tož. ed. s, inu zhaſtitu povablejne bodo shlishali (II, 28)
Svetokriški
Svetokriški
premogočen -čna prid. zelo mogočen: de bi ona kakor ena nebeska, zhudna shiba s'ſvojo premogozhno or. ed. ž proshno ſe doteknila skale Svojga Synu Chriſtusa (IV, 337)
Svetokriški
preobilno prisl. zelo obilno: vſe nasha dobra della, de ſi lih maihina ſo vener v' Nebeſſih, inu tudi na tem ſvejtu preobilnu polonane ǀ moj Buh! kir gledash na moje misly, gori vſamesh moje shelje na mejſti diaina, ter mojo dobro volo preobilnu polonash ǀ kateri cillu taiſte majhine della, katere ludje nezh neshtimaio, preobilnu polona ǀ dokler taku preobilnu polona
Svetokriški
presilno prisl. zelo, močno: je preſilnu Bogu dopadezha ta molitviza, kir vſe Try SS. Pershone ſe zhaſtè (IV, 324) ǀ Oh koku tedaj preſilnu nas je lubil (IV, 450)
Svetokriški
pretežko prisl. zelo težko: vezhkrat ſo mogli kruha stradati, kateru ym je preteshku, inu pregrenku naprej prishlu (I/1, 201) ǀ letu meni preteshku naprej pride (V, 502)
Svetokriški
preusmiljen -a prid. zelo usmiljen: Oh preusmileni im. ed. m dol. Gospud (I/1, 2) ǀ eno taKo preuſmileno tož. ed. ž pomozhnizo ſmò nashli (I/2, 87) ǀ nebomo mogli leto prevſmileno tož. ed. ž Mater Boshjo sahvalit sadoſti (III, 140)
Svetokriški
prevelik -a prid. prevelik, zelo velik: Sdaj prevelik im. ed. m mras, sdaj prevelika im. ed. ž urozhina, sdaj shusha, sdaj mokruta njemu shkodi ǀ Oh ſtrah preveliki im. ed. m dol. ǀ k'shlushbi eniga Gospuda obena rezh nej teshka, obena nevarnost nej prevelika im. ed. ž ǀ O ſanikornoſt preuelika im. ed. ž ǀ O ſanikornoſt preuelika im. ed. ž ǀ preshushtvu je preveliku im. ed. s poſtalu ǀ Sa volo lete prevelike rod. ed. ž pregrehe ǀ Dion skoraj bi bil vumerl od prevelkega rod. ed. s zhuda ǀ tej preveliki daj. ed. ž shenski offerti nikuli po polnoma nemorio vſtrezhi ǀ tamkaj ſo njemu prevelik tož. ed. m napokoj shlahta, inu priateli dellali ǀ preveliko tož. ed. ž priaſnoſt je imel s'Mujshkro tajſte Firshtine ǀ videozh preueliko tož. ed. ž grobust tiga kouazha ǀ de bi ti vshe enkrat Spoſnal leto preueliko tož. ed. ž pregreho tuoio ǀ vſako lubo Sabbato zhudu preveliku tož. ed. s ſvoje lubesni yskashe ǀ ſo ſe obveſelili s' prevelikim or. ed. s veſſeljom ǀ nashi grehi ſo preveliKi im. mn. m ǀ morebiti zhuda prevelike im. mn. ž/s, katera Mojſſes, inu Aron ſta dopernashala v' AEgypti ǀ vij ste ſi sashlushili to vezhno paklensko martro s'kusi vashe prevelike tož. mn. m pregrehe
Svetokriški
preveliko prisl. preveč, zelo veliko: je tudi rejſs de preveliku dobriga ne ſturim ǀ mire prave nej ſi dal, cinsha preveliku ſi vſel ǀ preveliku je shelel tem Ajdouskam shenam dopaſti ǀ dokler touarshtua preueliku tož. ed. s s'enem Marternikam je imela, inu perloshoſti tiga greha ſe nej varvala; v'greh je bila padla Zapis preueliku v zadnjem zgledu je manj verjetno treba razumeti kot tož. ed. s pridevnika → prevelik in domnevati, da je touarshtua tož. ed.
Svetokriški
previsok -a prid. zelo visok: Gdu bo prishal na taiſti previsoki tož. ed. m dol. hrib boshi (V, 337)
Svetokriški
ravno1 prisl. 1. zelo: Aubè kaku je meni ramnu teshku ǀ Jeſt rauminu ſim reshalen ǀ ty kateri hozheo tebe vshivat, morio raumnu veliku poprej terpeti 2. natanko: Kateri bo raumnu gledal slednu moje diajne, inu miſſu Zapis rauminu vsebuje hiperkorektni -i-. Soglasniška skupina -mn- je nastala po asimilaciji iz -vn-, prim. pri Kastelec-Vorencu ramnu, ṡlú ſtar ‛veterinus’, pri Gutsmannu ramnu ‛eben, recht’. Za zapis pod drugim pomenom bi bilo mogoče nastaviti tudi člen. s pomenom ‛ravno, prav’.
Svetokriški
senca -e ž 1. senca: ſenza im. ed. S. Rocha je od kuge osdravila tudi taiſte, kateri ſo bily v' hishi, inu v' lazaretu saperti ǀ ſama ſeniza im. ed. Petrava ſledniga bolnika je oſdravila ǀ li ena Seniza im. ed. je bila vni oblak, Kateriga jest nekadaj ſim vidil ǀ ozheſsa ſe ſo ijm bila noter uderla, shnable pak blede, inu zherne od lakoti ſo imeli, kakor ena ſiniza im. ed. po mesti ſo hodili ǀ obene shkode ne ſturij, inu ſenze rod. ed. velike ne della ǀ So rezhy tiga ſvejta perglihane roshi, travi, sheliſzhi, pereſi, ſenizi daj. ed., prahu, vodi, peinam ǀ Zhlovek pak je perglihan ſenzi daj. ed. ǀ gre inu popoti ſe v'eno ſenizo tož. ed. poſtavi ǀ oblak, kateri ym je ſenzo tož. ed. dellal ǀ k ſadnimu saſpi veni ſenzi mest. ed. ǀ ga najde veni ſenizi mest. ed. dremat ǀ pod ſenzo or. ed. figoviga flaishtra 2. zelo majhna količina: ſtukrat raishi bi hotela umrejti kakor pak nuzat takorshne rezhy, katere eno ſenzo tož. ed. imajo te ſuper vere 3. prispodoba: ſo bly ena ſenza im. ed., ali figura offra S. Mashe ǀ offrij stariga Teſtamenta ſo li bili ena ſeniza im. ed. naſhiga offra ǀ eno ſenzo tož. ed. Nebeſkiga Krajlevſtua pokaſal ǀ je hotel eno ſenizo tož. ed. tega iſvelizhajnje ſvoym Iogrom pokasat ǀ skuſi ſenze tož. mn., inu figure je taiſtu oſnanil
Svetokriški
sosebno prisl. 1. zlasti: Letemu grehu ſoſebnu ſo podversheni ludje ǀ ſoſebnu ty mlady gnade boshie poterbuieio ǀ G. Bug ſoſebnu shegna, inu pomaga taiſtom, kateri s' andohtio sapejeio ǀ nekatere rezhy v'mei temi drugimi ſoſebnu ſi je isvolil kakor ſa ſvojo laſtnoſt ǀ nebeſſa nebote ſgubile, ſa katere vy ſoſebnu ſte ſtuarjene ǀ Veſselili ſe ſo ſuſebnu Archangeli ǀ sa takorshne jetnike ſuſebnu skerbj ǀ inu suſebnu ima v'roki eno palzo dershati ǀ ſoſſebnu imamo proſſit v' Zirkui 2. zelo: ludje ſo en ſoſebnu dober ſpomin imeli ǀ nad Katerem s: Rojstuam ſe nejoKa, temuzh susebnu ſe veſsedlj vus volni svejt ǀ vſy v' vashim ſerzi ſte veſſeli, inu ſoſobnu potroshtani
Svetokriški
stiskati -am nedov. 1. stiskati: mu ſapouei eno nogo ſa to drugo odreſat, nezh nepomaga, temuzh she ble leua ſtiska 3. ed. ǀ ſourashniki ga obdaio, inu ſtiskaio 3. mn. ǀ je mene sa garlu ſtiskal del. ed. m ǀ Saurashniki tebe obſuli: inu bodo tebe obdali, inu okuli, inu okuli ſtiskali del. mn. m 2. zelo varčevati: sadoſti nam morio sprizhat zeiſte polne petleriou, katerem ludje bi radi pomagali, ali nepremorio, sakaj ſami poterbujeio, inu aku ſe hozheo ohranit ſtiskat nedol. morio ǀ My shparamo, ſtiskamo 1. mn., nuzh, inu dan ſe fliſſamo stiskati se krčiti se: kadar shitu je imelu sernie dellat od velike urozhine, inu ſushe ſe je ſtiskalu del. ed. s vkupaj se stiskati stiskati se, zbirati se: leta gorkuta pozhuteiozh marsloto te vode ſe sazhne vkupai ſtiskat nedol., inu mozhneishi prihaiat
Svetokriški
strašno prisl. 1. strašno: ſtrashnu tulio, de ſe nemore dopouedat ǀ sazhne taku ſtrashnu tulit, inu erjuti ǀ ta reuni zhlovek merſu put poti, ozhy ſtrashnu obrazha ǀ ſo okuli teh poſtel hodili, inu strashnu te pregreshne lotre, inu loterze gledali 2. zelo: Oloffernes s'eno ſtrashnu veliko vojsko je bil taiſtu oblegil ǀ prideio v'kambro enij ſtrashnu veliki moshje primer.> she hushi, inu ſtrashneshi je tu Kar Bug je govoril K'Ieremiu PreroKu ǀ she ſtrashneshi je tu Kar piſhe S. Ceſarius
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 30
Dostopnost