Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Planinstvo
aktívni materiáli -ih -ov m
Celotno geslo eSSKJ
árak áraka samostalnik moškega spola [árak]
    1. žgana pijača navadno iz grozdja in janeža z visoko vsebnostjo alkohola, po izvoru z Bližnjega vzhoda
    2. žgana pijača navadno iz fermentiranega soka sladkornega trsa in žita z dodatki, po izvoru iz Indije in jugovzhodne Azije
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Arrak in frc. arac(k) iz arab. carraḳ ‛žganje’, prvotneje ‛pot, znoj’ - več ...
Celotno geslo Etimološki
ȃrak -a m
Farmacija
biolóški vzórec -ega -rca m
SSKJ²
biseríti se -ím se nedov. (ī í)
knjiž. lesketati se kot biser, iskriti se: vino se biseri v kozarcih; znoj se mu biseri na čelu
Pleteršnik
cẹdíti, -ím, vb. impf. seihen, durchschlagen; filtrieren, Cig., Jan., Cig. (T.); tako so mušice cedili in kamele požirali, Krelj; c. med, den Honig seimen, Cig.; — to sta jo cedila! die sind gelaufen! UčT.; triefen, rinnen; znoj se mu cedi po obrazu, es rinnt ihm der Schweiß von der Stirne, Cig.; kri se je cedila po meču, das Schwert blutete, Cig.; — sline cedim po čem, ali: sline se mi cede po čem, der Mund wässert mir nach einer Sache, ich lüstere darnach.
SSKJ²
curéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. teči, polzeti v tankem curku: znoj mu je curel po vratu; voda v tankem slapu curi čez skalo; brezoseb. od strehe je curelo
// cediti se, cizeti: iz rane je curela kri
2. puščati (tekočino): lonec curi / na vrvi je curelo perilo
Pravopis
curéti -ím nedov. cúri -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; curênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Iz rane je curela kri; Znoj mu je curel po vratu; Lonec ~i |pušča, je preluknjan|; brezos. Od strehe ~i
SSKJ²
cúriti -im in curíti -ím nedov. (ú ȗ; ī í)
cureti, curljati: po obrazih žanjic je začel curiti znoj; voda mu je curila iz obleke
Planinstvo
čebúlni sistém obláčenja -ega -a -- m
Planinstvo
funkcionálna nogavíca -e -e ž
Planinstvo
góretéks -a m
Prekmurski
hladìti -ím nedov. hladiti: Hülni; hladiti KOJ 1833, 160; Ona mi hládi szmrten znoj KAJ 1848, 22
hladìti se -ím se hladiti se: Sze je szam nehladio KAJ 1870, 112
Planinstvo
hólofíl 2 -a -- m
SSKJ²
kapljáti -ám nedov. (á ȃ)
1. nav. 3. os. padati v obliki kapelj: kri kaplja iz rane; brezoseb. iz pipe kaplja / znoj ji je kapljal s čela; pren., pesn. sončni žarki so kapljali skozi veje
2. ekspr. v presledkih drug za drugim prihajati: skozi vrata avtobusa so začeli kapljati turisti / kapljati drug za drugim, eden po eden; pren. novice so le počasi kapljale
3. preh. povzročati, da kaj pada v obliki kapelj; kapati: kapljati zdravilo na žličko
● ekspr. v žep mu je začel kapljati denar začel je dobivati, služiti denar
Celotno geslo Vezljivostni G
kapljáti -ám nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kaj padati iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Kri (mu) kaplja iz rane.
2.
knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj nenapovedano drug za drugim prihajati iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Skozi vrata avtobusa so začeli kapljati turisti.
3.
kdo dajati po kapljah kaj iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Zdravilo si je kapljal na kavno žličko.
Celotno geslo Sprotni
ketogéni pridevnik
    ki je v zvezi z izrazitim zmanjšanjem vnosa ogljikovih hidratov, pri čemer organizem za energijske potrebe razgrajuje lastne maščobe SINONIMI: keto
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. ketogenic, iz keto ‛keton’ + genic ‛genski’
Celotno geslo Vezljivostni G
kríti kríjem nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj varovati koga/kaj
Čelo (ji) (z debelimi prameni) krijejo lasje.
1.1.
kaj vplivati na koga/kaj
Zadrega (ji) je /z rahlo rdečico/ krila njen obraz.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj zagotavljati koga/kaj s kom/čim
S tem se (jim) bodo krili stroške za natečaj.
3.
iz šaha kdo/kaj varovati koga/kaj
/Uspešno/ krije kraljico.
4.
iz športa kdo/kaj varovati koga/kaj
/Dobro/ je kril nasprotnega igralca.
Prekmurski
krvávi -a -o prid. krvav: i pót kervávi oh Jesus vſze tve moke obeſzelio me SM 1747, 69; Bo'zi ágnecz le'zi Vſzvojoj krvi krvávi BKM 1789, 88; prvle neg bi ete bojne krvávi plamén za'svigno, szvoje ocsi na veke zapré KOJ 1848, 90; za méne ſzi krvávi znoj tocso KŠ 1754, 237; I ovo edna 'zena vkrvávom otouki bodoucsa doteknola ſze je KŠ 1771, 29; i kcſaſzi vkrvávom betégi 'zena ſze zvrácsi KŠ 1771, 114; nika 'zena, ſtera je vu krvávom otouki bila KŠ 1771, 116; ka ſzi tvojemi Nebeszkomi Ocſi ſzkrvávim Áldovom gori áldüvao KM 1783, 158; Szpominao ſze bom ſztve ſzmrti Jezus! ſztvoji rán krvávi KŠ 1754, 270
Prekmurski
kr̀ven tudi kèrven -vna -o prid.
1. krven: Szvéta Meſſa je brezi krvnoga preléjánya Áldov KMK 1780, 50; Nyegovo kervno preleánye imámo gláſziti TF 1715, 41; ino te proſzimo Goſzpodne Bosje za Kristussevo kervno preleánye SM 1747, 55; Nyegovo ſzmert, ino kervno preleánye moremo nazveſcsávati SM 1747, 40; kak bodo ti verni Bo'zi vmárjanye i krvno preliávanye trpeli KŠ 1771, 763; náj nám bodo tvoje prevelike moke, ki Krvno prelejánye na 'sitek vekivecsni KM 1783, 77; szi je krvno 'silo pretrgao KOJ 1848, 5; Kai je pa Kriſtus ſzvoim kervnim preleányem nám zaſzlü'zo SM 1747, 16; tve bittye, i kervni slaki obeſzelio mene SM 1747, 69
2. krvav: kak gvant krvni BKM 1789, 201; Vidili szo ti tvoji Licz tvoji krven znoj KAJ 1848, 88; Li z vüsztami szpominajo Vnôgi tvoj presztrasen boj, I licz tvoji krven znoj KAJ 1848, 147
Število zadetkov: 91