Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
zvón -a tudi m, mn. zvonôvi (ọ̑)
1. spodaj odprt in razširjen votel kovinski predmet, ki ob udarcih, trkih obenj daje močne, zveneče glasove: zvon buči, doni, zvoni, ekspr. kliče, poje; narediti, uliti zvon; obesiti, sneti zvonove; udariti na zvon; zvoniti z vsemi zvonovi; bronast, železen zvon; kembelj, plašč zvona / stolp z zvonovi zvonik / cerkveni zvon; mali, srednji, veliki zvon
// glas, ki ga daje ta predmet pri udarjanju po njegovi površini: zvon odmeva, se razlega po dolini / opoldanski, večerni zvon
// ta predmet kot sredstvo za naznanjanje česa: zvon naznanja, da nekje gori; zvon je odbil, udaril poldne / ekspr. zvon mu bije z bitjem naznanja njegovo smrt; na pogrebu mu zvoni; biti plat zvoná z udarjanjem na zvon naznanjati nevarnost, nesrečo / dajati opozorila z ladijskim zvonom; mrliški zvon v krščanskem okolju zvon, navadno najmanjši, ki naznanja smrt koga; vznes. poje mu večni zvon mrliški zvon; ekspr. zapeli so velikonočni zvonovi začeli so zvoniti slovesno kakor na veliko noč
2. navadno s prilastkom zvonu podobna priprava, del stroja: zamenjati zvon pihalnega stroja / gumijasti zvon za čiščenje zamašenih cevi s pomočjo tlaka; potapljaški zvon za opravljanje del pod vodo; stekleni zvon za shranjevanje živil, zlasti sira
● 
zvonovi gredo v Rim v krščanskem okolju na veliki četrtek prenehajo zvoniti; nar. iti se obesit na zvon iti zvonit; ekspr. obešati na (veliki) zvon povsod razglašati, pripovedovati; ekspr. bila je najlepše dekle pod našim zvonom v naši župniji; plat zvoná že bije plat zvoná zadnji čas je, da se kaj stori, ukrene; problem ni tako hud, da bi bilo treba biti plat zvoná da bi bilo treba opozarjati nanj; knjiž. treba je slišati še drugo plat zvoná drugo, nasprotno trditev, mnenje; hlače na zvon ki imajo hlačnice spodaj razširjene
♦ 
glasb. zvonovi glasbilo iz visečih kovinskih palic ali cevi, na katere se udarja s tolkačem
Pravopis
zvón -a tudi zvón -á m, druga oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ọ̑; ọ̑ ȃ) uliti ~; biti plat ~á |naznanjati nevarnost, nesrečo|; ladijski, potapljaški, stekleni ~; mrliški ~; vznes. Poje mu večni ~ |mrliški zvon|; poud. obešati novico na (veliki) ~ |povsod razglašati, pripovedovati|
Pravopis
Zvôn -a m, stvar. i. (ȏ) |slovenska revija|
Celotno geslo Sinonimni
zvón -a m
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik mrtvaški zvon
GLEJ ŠE: hlače
Celotno geslo Frazemi
zvòn Frazemi s sestavino zvòn:
bíti plát zvóna, obésiti [kàj] na véliki zvòn, obéšati [kàj] na véliki zvòn, udáriti plát zvóna, zvonôvi gredó k svétemu očétu po blagoslòv, zvonôvi gredó na bôžjo pót, zvonôvi gredó v Rím, zvonôvi odletíjo v Rím
Celotno geslo Etimološki
zvọ̑n -a in zvonȃ m
Pleteršnik
zvọ̑n, zvọ̑na, zvonȃ, m. 1) die Glocke; veliki, srednji, mali z. (v zvoniku, če so trije); z. poje, je zapel, die Glocke tönt, hat zu läuten angefangen; (v) plat zvona biti, die Feuer- oder Sturmglocke läuten; — pod našim zvonom, in unserem Pfarrsprengel, LjZv.; pod enim zvonom biti, zu einer Pfarre gehören, Jan.; izpod domačega zvona iti, die Heimatpfarre verlassen, C.; — 2) der Klang: pisker, sod ima lep z., C.; — 3) pl. zvoni, die Glockenakelei (aquilegia vulgaris), C.
Prekmurski
zvónm zvon: i te szpokani zvon vkupszprávla lidi KOJ 1833, VI; Zvoné so klenckali BJ 1886, 9
Prekmurski
zvö̀n tudi zvö́na predl. z rod.
1. zunaj: Zvön téba pa szo vsza tvoja dela KAJ 1848, 10; Ali zvön vszega toga szo escse vecs gresili TA 1848, 55; Ár sto je pecsina zvöna Bôga TA 1848, 14
2. razen: Pocsinka zvön szvétka nemam nigdar KAJ 1870, 56; Zvön vno'zinszki – i ládanya – dosztavkov szojo AIN 1876, 19; Zvön mesá i bilic se velki hasek vzeme njénoj pérji AI 1878, 24
Celotno geslo Pohlin
zvon

GLEJ: zgvon

Vorenc
zvon, zvoniti ipd. prim. zgon, zgoniti ipd.
Svetokriški
zvon -a m zvon: kakor sgun im. ed., kateri druge v'Cerku vabi inu ſam nihdar ne grè noter ǀ dokler nej bilu sgona rod. ed. ludje perzajtu ſo v'cerqvu prishli ǀ Pſalmiſt je djal, de minj kakor glaſſ tiga ſgona rod. ed. ǀ pſſ kakor sashlishi ta sgon tož. ed., tezhe pò shtengah ǀ neproſsim drugu, temuzh de bi en sgon tož. ed. kupu s'eno cerqvu ǀ ſo vſelej na plazu en ſgon tož. ed. imelì ǀ kadar kuli ſo s' sgonam or. ed. snaminie dali ǀ G: Bug jo vabi s'sgonam or. ed. v'Cerku ǀ vſy sgonovi im. mn. ſami od ſebe sazhneio v' Rimi sgonit ǀ Kai pomeni de sgonovij im. mn., inu orgle ſe nepoſtè shliſhat ǀ ſgonovi im. mn. s' ſvojm glaſſam lufft napolnio ǀ vſak dan ſgonovy im. mn. merlizhom sgonè ǀ sgonovy im. mn. ſe neshlishio ǀ kokar ty glaſsni ſgonuvi im. mn. ǀ sgonove tož. mn. sgonit vezh neshlishio Celotna besedna družina izkazuje koren zgon-, ki se je v zahodnih narečjih fonetično razvil iz zvon-.
Celotno geslo Megiser
zvon -a samostalnik moškega spola
Besedje16
zvon sam. m ♦ P: 7 (TR 1558, KB 1566, TC 1575, JPo 1578, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)
Tolkala
zvón -a m
Črnovrški
zvon
Celotno geslo Kostelski
zvonzˈvȯːn zˈvȯna m, mn. zvȯˈnȯːvė
Tolkala
búrmanski zvón -ega -a m
Tolkala
cerkvéni zvón -ega -a m
Tolkala
ládijski zvón -ega -a m
Število zadetkov: 31