Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
čúti1 čújem nedov. in dov., čúl in čùl (ú ȗpog.
1. s sluhom zaznavati; slišati: ne kliči, saj te nihče ne čuje; čul je glasne korake in udarce na vrata; čuti govorjenje, smeh; v daljavi je bilo čuti grmenje; ni čul, kdaj je prišel; dobro, razločno čuti; zaradi nevihte se vpitje ni čulo / ekspr. povem samo to, kar sem čul na lastna ušesa / nar. vzhodno star je, pa slabo čuje
2. seznaniti se s čim s poslušanjem: ali bi rade kaj čule o njej; želela je čuti njegovo mnenje; slabih stvari ne čuje rada / zdaj pa čujmo zanimivo zgodbo poslušajmo
// izvedeti kaj iz pripovedovanja ljudi: gotovo ste že čuli zanj; o novih sosedih nismo čuli nič slabega; brezoseb. čuje se, da bo prišel nadzornik
3. star. uslišati: Nebo mu prošnje te ne čuje (S. Gregorčič)
● 
ekspr. to se čuje kot bridka ironija je; preg. da se resnica prav spozna, treba je čuti dva, oba zvona trditev in nasprotno trditev
    čúvši zastar.:
    to čuvši, se mož razveseli; 
prim. čuj
SSKJ²
čúti2 čújem nedov., čúl in čùl (ú ȗ)
nar. biti buden; bedeti: ali spiš ali čuješ; čul je do polnoči / vso noč budno čujejo; med boleznijo je čula ob moji postelji; čuti pri mrliču
// knjiž. posvečati čemu vso skrb: skrbno je čula nad otrokovim zdravjem
    čujèč -éča -e in čujóč -a -e:
    čuječ pozno v noč; 
prim. čuječ
Pravopis
čúti1 čújem dvovid. čúj -te, nedov. -èč -éča in -óč; čúl/čùl čúla, čút -a, zastar. čúvši; čútje; (čút/čùt) (ú ȗ)
1. pešaj. slišati: koga/kaj ~ glasove, ptičko; čuti kaj o kom/čem ~ novice o sosedih; Star je, pa slabo ~e
2. neobč.: Čuj, kako piha poslušaj; Čujte, to je sramota poslušajte
Pravopis
čúti2 čújem nedov. čúj -te, -èč -éča in -óč; čúl/čùl čúla, čút, čút -a; čútje; (čút/čùt) (ú ȗ) pešaj. bedeti: ~ pri bolniku vso noč; čuti nad kom/čim ~ ~ otrokovim zdravjem paziti na, skrbeti za otrokovo zdravje
Celotno geslo Sinonimni
čúti1 čújem nedov.
GLEJ SINONIM: bedeti, skrbeti
GLEJ ŠE: bedeti
Celotno geslo Sinonimni
čúti2 čújem nedov. in dov.
GLEJ SINONIM: slišati
Celotno geslo Etimološki
čúti čȗjem nedov. in dov.
Pleteršnik
čúti,* čȗjem, vb. impf. 1) hören; čujte, čujte! hört! hört! čuješ? hörst du? — čul sem, ich habe mir sagen lassen, Jan.; — 2) wachen, wach sein; do polnoči čuti; Lenora, spiš al' čuješ? Preš.; — č. nad kom, nad čim, über jemanden, über etwas wachen, beaufsichtigen, Cig., Jan.; deželni odbor čuje nad gospodarstvom z občinsko glavno imovino, Levst. (Nauk); — čuti na kaj, acht geben: kdor Bogu veruje, čuje na zapovedi, Škrinj.-Valj. (Rad); Komur mar je prostost zlata, Na svoje naj poglede skrbno čuje, Preš.
Pleteršnik
čúti (dodatek k slovarju), čújem (nam. čȗjem).
Prekmurski
čùti čùjem nedov. čuti, bedeti: vöroſztuite (zhuite) SM 1747, 25
Prekmurski
čǜti čǜjem nedov. slišati: reicſi neiga csüti TF 1715, 42; glaſzá csüti SM 1747, 77; Csüti KM 1790, 93; csüjem AIN 1876, 18; ſtés i csüjes KŠ 1771, A7a; ſto csüje KŠ 1754, 126; ino csüete SM 1747, 14; ne csüjejo KŠ 1771, 43; gláſz csüjo BKM 1789, 26; bode vſzáki csüo KŠ 1754, 27; csüli bomo SM 1747, 84; bodete gláſz nyegov csüli KŠ 1754, 126; vuhou je ne csülo KŠ 1754, 142; Csüli ſzte KŠ 1771, 15; Gda bi pa csüo KŠ 1771, 12
čǜvši -a -e ko je slišal: tou csüvsi KOJ 1845, 81; I csüvsa ga KAJ 1870, 101
čǜjeni -a -o slišan: Nigdár nej csüjeno BRM 1823, 339
čǜti -a -o slišan: Csüta je pa eta rejcs KŠ 1771, 377; Kou je nigdár nej csüto BKM 1789, 40
Celotno geslo Pohlin
čuti [čúti čȗjem] nedovršni glagol

biti buden; bedeti; čuti

Celotno geslo Hipolit
čuti glagol

PRIMERJAJ: čuječ

Vorenc
čuti1 nedov.F7, advigilarefliſſig vahtati, zhuti, ſtrashiti, okuli gledati; comaenu teṡhku ſpanîe, kir eden s'ozhmy miglá, inu vſai zhúti nemore; custodirezhuti, varovati, obarovati, hraniti, ſtraṡhiti, vahtati, vardévati; intervigilarev'meis vahtati, zhuti, nikár veliku ſpati; pervigilareṡveſtu vahtati, dolgu zhaſſa zhuti, ali prezhuti; vigilarevahtati, zhuti; vigilias agerepo nozhi zhuti, inu vahtati; prim. čuječ, čujoč 
Vorenc
čuti2 nedov.F3, adverterezhuti; carosen terd ſen, enu mozhnu ſpanîe, de ſe li ſama ſapa zhuti; sentirepozhutiti, obzhutiti, zhuti: ſe hudu zhutim
Svetokriški
čuti čujem nedov. 1. čuti, bedeti: per s. Roshenkranzu vam nej mogozhe zhuti nedol. ǀ ta kateri drema nemore zhujti nedol., inu ta kateri zhuje 3. ed. nedrema ǀ kadar paku ſi shlushimo lahku zhujemo 1. mn. ǀ kulikain urr po nozhi vij zhujete 2. mn. ǀ ſe oberne k'ſvojm nar lubiſhim Iogrom, inu ijm je djal: zhujte vel. 2. mn., inu molite ǀ sa dobizhik teh rib cello nuzh ste zhuli del. mn. m 2. paziti: Ta nepametna shivina doij, redij, skerbi, inu zhuje 3. ed. ter brani ſvoje mlade ǀ obeden ble nezzhuje +3. ed., inu neskerby
Celotno geslo Megiser
čuti nedovršni glagol
Besedje16
čuti [biti buden] glag. nedov. ♦ P: 35 (TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TL 1561, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Celotno geslo eSSKJ16
čuti čujem/čujo (čuti, čujti) nedovršni glagol
1. biti buden, ne spati; SODOBNA USTREZNICA: bedeti, čuti
1.1 kdo/kaj
1.2 z vezljivostjo, kalkirano po nemščini, v nedoločniku; po čem
2. kdo; za koga, nad kom skrbeti za varnost, obrambo, nadzor koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: stražiti
3. kdo; čez koga/kaj, nad kom posvečati komu/čemu vso skrb, pozornost; SODOBNA USTREZNICA: bdeti nad kom/čim
3.1 prizadevati si, da se ne zgodi kaj slabega, nezaželenega
4. v krščanstvu, kdo; (kako) biti nenehno pozoren, pripravljen na Kristusovo vrnitev ob koncu sveta, kar se kaže v izpolnjevanju njegovih zapovedi; SODOBNA USTREZNICA: čuti, biti čuječen
FREKVENCA: 284 pojavitev v 35 delih
Črnovrški
čuti
Število zadetkov: 25