Fran

škàf škáfa m (ȁ á)
1. manjša, nizka, navadno lesena posoda z dvema ušesoma: škaf se je razsušil; stresti, zliti kaj iz škafa; nositi vodo v škafu / škaf za pomije
// s prilastkom količina kake tekočine, snovi, ustrezna taki posodi: nekaj škafov vode je še v vodnjaku / nabrati deset škafov hmelja
// pog. vsebina škafa: vol je izpil dva škafa
2. nar. prostorninska mera, navadno za žito, od 30 do 60 litrov: pridelati dvajset škafov pšenice
● ekspr. prelili so cele škafe črnila, preden se je stvar uresničila veliko so pisali; lije kakor iz škafa zelo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.

škàf škáfa m (ȁ á) ~ vode; ~ za pomije; pokr. deset ~ov pšenice |mernikov|; prakt.sp. Konj je izpil dva ~a dva škafa vode

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.

škàf -áfa m

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024

škàf Frazemi s sestavino škàf:
deževáti kot iz škáfa, líti kàkor iz škáfa, líti kot iz škáfa, ulíti se kot iz škáfa

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.

škȁf škáfa m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.

škàf, škáfa, m. das Schaff; dež gre, kakor da bi iz škafa (s škafom) lil, es gießt; — prim. stvn. scaf, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.

škàf -a m škaf: Capula Skaf KMS 1780, A8b

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.

škaf [škȁf] samostalnik moškega spola

lesena posoda za vodo; škaf

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.

škaf samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

škaf m, F4, cirnea, -ae, en vinṡki ṡhkaff; scaphium, -ÿ, en ṡhkaf sa vodó; tina, -ae, en zheber, ali ṡhkaff ṡa ṡhehtanîe; urnarium, -rÿ, ena poliza ali meiſtu, kamer ſe poſtavlejo piṡkri, vodene krugle, ṡhkaffi, kobli, kotli etc:

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.

škaf -a m škaf: ta dua Mladenizha shiua, inu ſdraua is Shkaffa rod. ed. uſtaneta ǀ popade shkaff tož. ed., inu ſerdita tezhe k'potoku pò uodo ǀ ta pervi ven ſtol ſe sadene, ter s' shkafam or. ed. pade vodo reslie ǀ nanaglom je desh shal, kakor de bi s' shkafam or. ed. lil ← srvnem. schāf, verjetno ← lat. scaphium ‛posoda, skodelica’ ← σκάφη ‛posoda, skleda, korito, čoln’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.

škaf -a samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.

škaf sam. m ♦ P: 4 (JPo 1578, DB 1584, MD 1592, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.

škàf škáfa m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.

škaf

• 2/45 (vedro) / komentar / karta / gradivo h karti
• 2/46 (kad) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.

škaf

• geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.

škaf gl. šter

• geselski sestavek / kazalka

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.

škaf ► šˈkaf -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 4. 2024.

škàf škáfa samostalnik moškega spola