štìh štíha m (ȉ í)
1. nižje pog. vbod (pri šivanju, vezenju): delati neenakomerne, velike štihe
2. igr. žarg. skupek kart, ki jih vsak igralec po enkrat izigra in jih vzame igralec z najmočnejšo karto; vzetek: prvi štih bo moj; nima še niti enega štiha
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
štȉh štíha m
Celotno geslo
Hipolit
Vorenc
Svetokriški
štih -a m vbod s šivanko, šiv: je bila slepa ratala, de shtiha rod. ed. nej vidla ǀ en shtih tož. ed. sabſtoin bi nesturili eni vbogi ſirotizi ǀ de sa vſakaterim shtiham or. ed. en glashik vina bi popili ǀ ſta vezh shulinu vbugaime dala, kakor pak predala, kulikajn shtihu rod. mn. ſta ſturila, tulikajn krat na Boga ſta ſpolnila v štihu pustiti dov. pustiti nedokončano: kakor je shlishala 11. biti na uri je uſe v' shtihi puſtila del. ed. ž, inu damu tekla v štihu zapustiti dov. pustiti nedokončano: Leta kadar je vidil de meſtu je gorelu vſe kar je imel je bil v' shtihi sapuſtil del. ed. m ← srvnem. stich ‛vbod’; zvezi v štihu pustiti in v štihu zapustiti sta kalka po nem. im Stiche lassen ‛pustiti nedokončano, opustiti’.
Celotno geslo
Megiser
štih -a samostalnik moškega spola
Besedje16
Črnovrški
Bovški
Celotno geslo
Kostelski
Celotno geslo
Ziljski
štìh štíha samostalnik moškega spola
šˈtəx
vbod 
prvina pri šivanju, vezenju
prvina pri šivanju, vezenjuprìə()‿k se ǥóːrta šlọ́ːǥa, đə se xˈkəle nardìː m̥ pa póːle se štíːše .. mìːkne nardòː
ta pọ̀ːknẹ [...] štíːšẹ
Število zadetkov: 14
Dostopnost