Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
ȃ 1., interj. 1) ah! ei! (kadar se čudimo); a, kaj mi praviš! a, kaj pa delaš? — 2) ach! o! a moj ljubi oče! a moj dragi Bog! a lepa moja mati! Levst. (Rok.); a, moj človek! Prip.
SSKJ²
abderít -a m (ȋ)
ekspr. omejen, ozkosrčen človek: smešiti filistre in abderite
Pravopis
abderít -a m, člov. (ȋ) izobr. |omejen, ozkosrčen človek|
abderítka -e ž, člov. (ȋ) izobr.
Celotno geslo Pohlin
abecedikar [abecedȋkar] samostalnik moškega spola

učenec, ki se uči abecede; abecedar

SSKJ²
àbnormálen -lna -o prid.(ȁ-ȃ)
ki se razlikuje od navadnega, pravilnega; nenavaden, nepravilen: to so abnormalni pojavi / abnormalna rast / abnormalen človek duševno neuravnovešen
    àbnormálno prisl.:
    otrok ima abnormalno veliko glavo
Celotno geslo Pohlin
abota [ábota] samostalnik moškega spola

abotnik, neumnež

Pleteršnik
ábotən, -tna, adj. albern, thöricht; a. človek, abotne besede.
SSKJ²
ábotnež -a m (á)
star. aboten človek, neumnež:
Celotno geslo Pohlin
abotnica [ábotnica] samostalnik ženskega spola

abotnica, neumnica

SSKJ²
ábotnik -a m (á) star.
aboten človek, neumnež: soseda je imel za abotnika
Celotno geslo Pohlin
abotnik [ábotnik] samostalnik moškega spola

abotnik

Celotno geslo ePravopis
Abrahamov
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Abrahamova Abrahamovo pridevnik
IZGOVOR: [ábrahamou̯], ženski spol [ábrahamova], srednji spol [ábrahamovo]
ZVEZE: Abrahamov/abrahamov sin, Abrahamova/abrahamova hči, Abrahamovo/abrahamovo naročje, Abrahamova/abrahamova leta
Celotno geslo Pohlin
abrat [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola

ščegetavček, klitoris

Celotno geslo Pohlin
abronka [ábronka] samostalnik ženskega spola

prve dlake na bradi

Pravopis
absolút -a m, pojm. (ȗ) človek kot ~; filoz. |prvi vzrok|
SSKJ²
absolutíst -a m (ȋ)
1. oblastnik, ki ima vso oblast: prosvetljeni absolutist
// ekspr. oblasten, samovoljen človek: doma je bil pravi absolutist
2. pristaš absolutizma:
SSKJ²
absolutízem -zma m (ī)
politična ureditev, v kateri ima vso oblast en človek: državni absolutizem; razsvetljeni absolutizem / doba Metternichovega absolutizma
SSKJ²
absolútum in absolút -a m (ȗ)
knjiž. kar je absolutno: človek kot absolutum postaja gospodar narave
♦ filoz. brezpogojni, prvi in zadnji vzrok vsega, kar je
Pravopis
abstinènt -ênta m, člov. (ȅ é) vzdržen človek
abstinêntka -e ž, člov. (ȇ)
SSKJ²
abstráktnež -a m (ȃ)
ekspr. abstraktno misleč človek: v svojih pesmih je abstraktnež / Kako naj pojmi abstraktnež ritem (O. Župančič)
Število zadetkov: 9797