Atomska navada
Pri prevodu angleškega priročnika v slovenščino imamo težavo s poimenovanjem angleškega termina atomic habit . Termin označuje drobno in enostavno spremembo v vedenju posameznika, ki lahko privede do velikih sprememb, če je izvajana redno. Odločamo se med dvema možnostma, in sicer atomska navada in atomizirana navada . Katera se vam zdi ustreznejša?
Zadetki iskanja
Terminološka
Terminološka
Človek-dan
Soočam se s prevajanjem angleškega termina man-day , ki označuje količino dela, ki jo delavec opravi v enem dnevu, kar se uporablja kot enota za to, koliko časa se porabi za izvršitev kakšne naloge. Bi lahko našli podobno rešitev za izraze man-hour , CPU-hour in podobno?
Soočam se s prevajanjem angleškega termina man-day , ki označuje količino dela, ki jo delavec opravi v enem dnevu, kar se uporablja kot enota za to, koliko časa se porabi za izvršitev kakšne naloge. Bi lahko našli podobno rešitev za izraze man-hour , CPU-hour in podobno?
Terminološka
Dobrobit živali
Termin animal welfare so doslej prevajali kot dobro počutje živali . Veterinarska stroka je to poimenovanje dojemala kot neprimerno, saj se pojem uporablja tudi za razmere pri zakolu živali, ko objektivno težko poimenujemo to kot dobro počutje živali. Posvet veterinarske stroke z jezikoslovci kaže, da beseda dobrobit, čeravno ji je bilo očitano, da gre za srbokroatizem, v pravopisu (Slovenski pravopis 2001) pa ima kvalifikator neobčevalno in usmerja na blaginjo in blagor , ves čas živi med strokovnjaki. Veterinarska stroka predlaga tudi za pravna besedila rabo termina dobrobit živali , saj naj bi ne prihajalo več do dvojnega poimenovanja za isti pojem.
Termin animal welfare so doslej prevajali kot dobro počutje živali . Veterinarska stroka je to poimenovanje dojemala kot neprimerno, saj se pojem uporablja tudi za razmere pri zakolu živali, ko objektivno težko poimenujemo to kot dobro počutje živali. Posvet veterinarske stroke z jezikoslovci kaže, da beseda dobrobit, čeravno ji je bilo očitano, da gre za srbokroatizem, v pravopisu (Slovenski pravopis 2001) pa ima kvalifikator neobčevalno in usmerja na blaginjo in blagor , ves čas živi med strokovnjaki. Veterinarska stroka predlaga tudi za pravna besedila rabo termina dobrobit živali , saj naj bi ne prihajalo več do dvojnega poimenovanja za isti pojem.
Terminološka
Dopiranje, dopant
Katera slovenska termina ustrezata angleškima terminoma doping in dopant ? Opazila sem, da se uporabljata dopiranje in dopant , vendar naj to ne bi bila ustrezna izraza. Termin dopiranje v fiziki označuje 'vnos dopanta v kristalno mrežo'. V kristalnih snoveh atomi dopanta zavzamejo mesta atomov kristala. Dopant pa označuje 'snov, ki jo vnesemo v izredno majhnih količinah v snov, da bi spremenili določene lastnosti (npr. prevodnost, močljivost)'.
Katera slovenska termina ustrezata angleškima terminoma doping in dopant ? Opazila sem, da se uporabljata dopiranje in dopant , vendar naj to ne bi bila ustrezna izraza. Termin dopiranje v fiziki označuje 'vnos dopanta v kristalno mrežo'. V kristalnih snoveh atomi dopanta zavzamejo mesta atomov kristala. Dopant pa označuje 'snov, ki jo vnesemo v izredno majhnih količinah v snov, da bi spremenili določene lastnosti (npr. prevodnost, močljivost)'.
Terminološka
Energijski, energetski
Zanima me vaše mnenje glede pridevnikov energijski in energetski v besednih zvezah energijski vir oz. energetski vir in energijska revščina oz. energetska revščina . Zanima me tudi razmerje med zvezami energijska izkaznica oz. energetska izkaznica in energijska bilanca oz. energetska bilanca . Kakšna je razlika med pridevnikoma energijski in energetski ter katerega je ustrezneje uporabiti v navedenih besednih zvezah?
Zanima me vaše mnenje glede pridevnikov energijski in energetski v besednih zvezah energijski vir oz. energetski vir in energijska revščina oz. energetska revščina . Zanima me tudi razmerje med zvezami energijska izkaznica oz. energetska izkaznica in energijska bilanca oz. energetska bilanca . Kakšna je razlika med pridevnikoma energijski in energetski ter katerega je ustrezneje uporabiti v navedenih besednih zvezah?
Terminološka
Kvietizem
Študiram knjigo Julie Kristeve Tales of Love, v kateri je omenjen tudi angleški termin quietism . Gre za filozofski pojem, avtorica pa piše o zgodbi J. Gionoja z naslovom Mož, ki je sadil drevesa, v kateri literarna oseba sadi želode (kar je dejansko pravljični motiv) in čez mnogo let iz želodov zrastejo hrasti. Literarni junak dela dobro, ker je dobro delati dobro in ne pričakuje nobenega plačila ali zahvale za svoje delo. Zanima me, kako bi poslovenila angleški termin quietism . Na misel mi pridejo molk , molčanje ali tišina . Prosim za nasvet.
Študiram knjigo Julie Kristeve Tales of Love, v kateri je omenjen tudi angleški termin quietism . Gre za filozofski pojem, avtorica pa piše o zgodbi J. Gionoja z naslovom Mož, ki je sadil drevesa, v kateri literarna oseba sadi želode (kar je dejansko pravljični motiv) in čez mnogo let iz želodov zrastejo hrasti. Literarni junak dela dobro, ker je dobro delati dobro in ne pričakuje nobenega plačila ali zahvale za svoje delo. Zanima me, kako bi poslovenila angleški termin quietism . Na misel mi pridejo molk , molčanje ali tišina . Prosim za nasvet.
Terminološka
Nadzorna ekonomija
Prosim za pomoč pri oblikovanju slovenskega poimenovanja za angleški termin surveillance economy , ki označuje vejo gospodarstva, ki podatke oz. "sledi" uporabnikov interneta izrablja za usmerjeno trženje in povečevanje dobička. Na področju varstva potrošnikov se sprejemajo ukrepi za zaščito internetnih uporabnikov pred prejemanjem takega neželenega oglaševanja. Ali bi bilo poimenovanje nadzorovalno gospodarstvo , gospodarstvo nadzora ali nadzorno gospodarstvo (po zgledu drugih terminov malo gospodarstvo , vodno gospodarstvo , energetsko gospodarstvo … ) ustrezno?
Prosim za pomoč pri oblikovanju slovenskega poimenovanja za angleški termin surveillance economy , ki označuje vejo gospodarstva, ki podatke oz. "sledi" uporabnikov interneta izrablja za usmerjeno trženje in povečevanje dobička. Na področju varstva potrošnikov se sprejemajo ukrepi za zaščito internetnih uporabnikov pred prejemanjem takega neželenega oglaševanja. Ali bi bilo poimenovanje nadzorovalno gospodarstvo , gospodarstvo nadzora ali nadzorno gospodarstvo (po zgledu drugih terminov malo gospodarstvo , vodno gospodarstvo , energetsko gospodarstvo … ) ustrezno?
Terminološka
Nevadbena termogeneza
Zanima me, kako naj poslovenim angleško kratico NEAT ( non-exercise activity thermogenesis ), ki označuje energijo, ki jo človek porabi pri vsakodnevnih opravilih, kot so npr. hišna opravila, hoja po stanovanju itd. Gre torej za energijo, ki jo posameznik porabi brez ukvarjanja z načrtovano telesno aktivnostjo. Kateri slovenski ustreznik predlagate?
Zanima me, kako naj poslovenim angleško kratico NEAT ( non-exercise activity thermogenesis ), ki označuje energijo, ki jo človek porabi pri vsakodnevnih opravilih, kot so npr. hišna opravila, hoja po stanovanju itd. Gre torej za energijo, ki jo posameznik porabi brez ukvarjanja z načrtovano telesno aktivnostjo. Kateri slovenski ustreznik predlagate?
Terminološka
Odpadek
Ukvarjam se z gibanjem brez odpadkov ( zero waste ) in naletela sem na vprašanje o sopomenskosti poimenovanj odpadek , v SSKJ2 'kar se v gospodinjstvu, vsakdanjem življenju izloči, zavrže kot neuporabno' ter 'kar se pri predelavi, obdelavi česa odstrani, izloči kot neuporabno za prvotni namen', in smet . Sinonimni slovar slovenskega jezika odpadek in smet ne navaja kot sopomenk. Običajno govorimo o smeteh , ko odnašamo polne vreče v zabojnike; v drugih primerih, npr. pri slovenskem ustrezniku za zero waste pa načeloma o odpadkih ( brez odpadkov ). Prosim za vaše mnenje.
Ukvarjam se z gibanjem brez odpadkov ( zero waste ) in naletela sem na vprašanje o sopomenskosti poimenovanj odpadek , v SSKJ2 'kar se v gospodinjstvu, vsakdanjem življenju izloči, zavrže kot neuporabno' ter 'kar se pri predelavi, obdelavi česa odstrani, izloči kot neuporabno za prvotni namen', in smet . Sinonimni slovar slovenskega jezika odpadek in smet ne navaja kot sopomenk. Običajno govorimo o smeteh , ko odnašamo polne vreče v zabojnike; v drugih primerih, npr. pri slovenskem ustrezniku za zero waste pa načeloma o odpadkih ( brez odpadkov ). Prosim za vaše mnenje.
Terminološka
Samonikla rastlina
Na vas se obračam s strokovno dilemo glede uporabe termina samonikla rastlina oziroma prosto rastoča rastlina . V okviru ciljnega raziskovalnega projekta o obvladovanju plodove vinske mušice pripravljamo strokovna priporočila in smo naleteli na težavo v zvezi z zgoraj navedenim terminom. Plodova vinska mušica je namreč škodljivka, ki napada gojene, kmetijske, predvsem sadne rastline. Prav tako pa je navzoča tudi na gostiteljskih rastlinah, ki rastejo v gozdu, to so rastline, ki niso gojene in so se zasadile same. Ni jih posadil človek in jih tudi ne neguje. Te rastline smo poimenovali s skupnim izrazom samonikle rastline , kar je po mojem mnenju v skladu s SSKJ2 popolnoma primeren izraz. Na Ministrstvu za kmetijstvo pa so nam svetovali, naj izraz samonikle rastline zamenjamo s prosto rastočimi rastlinami . Menim, da so vse rastline, ki rastejo na prostem, prosto rastoče (morda se to piše celo skupaj?). Tega izraza ne najdem v SSKJ2. Prosim vas za pomoč – kaj je strokovno in slovnično pravilno?
Na vas se obračam s strokovno dilemo glede uporabe termina samonikla rastlina oziroma prosto rastoča rastlina . V okviru ciljnega raziskovalnega projekta o obvladovanju plodove vinske mušice pripravljamo strokovna priporočila in smo naleteli na težavo v zvezi z zgoraj navedenim terminom. Plodova vinska mušica je namreč škodljivka, ki napada gojene, kmetijske, predvsem sadne rastline. Prav tako pa je navzoča tudi na gostiteljskih rastlinah, ki rastejo v gozdu, to so rastline, ki niso gojene in so se zasadile same. Ni jih posadil človek in jih tudi ne neguje. Te rastline smo poimenovali s skupnim izrazom samonikle rastline , kar je po mojem mnenju v skladu s SSKJ2 popolnoma primeren izraz. Na Ministrstvu za kmetijstvo pa so nam svetovali, naj izraz samonikle rastline zamenjamo s prosto rastočimi rastlinami . Menim, da so vse rastline, ki rastejo na prostem, prosto rastoče (morda se to piše celo skupaj?). Tega izraza ne najdem v SSKJ2. Prosim vas za pomoč – kaj je strokovno in slovnično pravilno?
Terminološka
Samoniklo gibanje
Za angleški termin grassroots movement še ni ustaljenega slovenskega termina. Pojem označuje gibanje, ki se začne v neki lokalni skupnosti ali nekem lokalnem okolju, tudi regiji, in želi vplivati na določene politične ali gospodarske odločitve v širšem okolju, tako na ravni občine, regije kot tudi države ali celo mednarodno. Pojem bi lahko označevale zveze, kot so ljudsko gibanje , lokalno gibanje , gibanje od spodaj navzgor , gibanje navadnih ljudi . V članku Samoniklo prizorišče (Wikipedija, Prosta enciklopedija, 26. 2. 2024) se za javni prostor oziroma prizorišče, ki se organizira »samo«, tj. z lastno pobudo in iniciativo vključenih, uporablja termin samoniklo prizorišče , primer je recimo Metelkova mesto. Po analogiji bi tako lahko govorili o samoniklem gibanju . Vendar pa glede na razlago samonikel v SSKJ2 slovenski izraz le deloma ustreza opisanemu pojmu. Morda bi bil najustreznejši izraz gibanje civilnih iniciativ ali gibanje civilnih pobud , a na spletu zaenkrat ni primerov rabe. Razlaga v SSKJ2 civilno iniciativo opredeljuje kot 'organizirano skupino občanov, ki zastopa kako mnenje, predlog, zahtevo ljudi'. Prosim za vaše mnenje.
Za angleški termin grassroots movement še ni ustaljenega slovenskega termina. Pojem označuje gibanje, ki se začne v neki lokalni skupnosti ali nekem lokalnem okolju, tudi regiji, in želi vplivati na določene politične ali gospodarske odločitve v širšem okolju, tako na ravni občine, regije kot tudi države ali celo mednarodno. Pojem bi lahko označevale zveze, kot so ljudsko gibanje , lokalno gibanje , gibanje od spodaj navzgor , gibanje navadnih ljudi . V članku Samoniklo prizorišče (Wikipedija, Prosta enciklopedija, 26. 2. 2024) se za javni prostor oziroma prizorišče, ki se organizira »samo«, tj. z lastno pobudo in iniciativo vključenih, uporablja termin samoniklo prizorišče , primer je recimo Metelkova mesto. Po analogiji bi tako lahko govorili o samoniklem gibanju . Vendar pa glede na razlago samonikel v SSKJ2 slovenski izraz le deloma ustreza opisanemu pojmu. Morda bi bil najustreznejši izraz gibanje civilnih iniciativ ali gibanje civilnih pobud , a na spletu zaenkrat ni primerov rabe. Razlaga v SSKJ2 civilno iniciativo opredeljuje kot 'organizirano skupino občanov, ki zastopa kako mnenje, predlog, zahtevo ljudi'. Prosim za vaše mnenje.
Terminološka
Senzorične lastnosti
Za lastnosti živil, ki jih človek lahko zaznava s svojimi osnovnimi čuti (vid, okus, otip, vonj, sluh), se na področju živinoreje in živilske tehnologije večinoma uporablja termin senzorične lastnosti (mesa, vina, medu, mleka, olja itd.). Pojavlja se tudi izraz organoleptične lastnosti . Ali gre za sinonima? Ali ima kateri izraz prednost? Z razlago pridevnikov senzoričen in organoleptičen v SSKJ si ne moremo pomagati.
Za lastnosti živil, ki jih človek lahko zaznava s svojimi osnovnimi čuti (vid, okus, otip, vonj, sluh), se na področju živinoreje in živilske tehnologije večinoma uporablja termin senzorične lastnosti (mesa, vina, medu, mleka, olja itd.). Pojavlja se tudi izraz organoleptične lastnosti . Ali gre za sinonima? Ali ima kateri izraz prednost? Z razlago pridevnikov senzoričen in organoleptičen v SSKJ si ne moremo pomagati.
Terminološka
Starejša oseba
V zadnjem obdobju v strokovni javnosti in medijih poteka debata, kako nagovarjati ljudi v kasnejšem življenjskem obdobju: stari , starejši , starci , seniorji , starostniki , ostareli ipd. Vse več organizacij (ZDUS, Srebrna nit ipd.) meni, da je najbolj politično korekten izraz starejši ljudje oz. starejši odrasli , ki pa iz sociološkega zornega kota ni bolj ustrezna rešitev. Na splošno so izrazi, ki označujejo stare , npr. starostniki ali seniorji , problematični, ker stare obravnavajo kot homogeno skupino. Mnogi med njimi imajo še dodaten problem, da se jih povezuje z negativnimi konotacijami in oslabelostjo, denimo ostareli in po mnenju mnogih tudi starostniki . Čeprav se posploševanju (brisanju individualnih razlik med starimi) ne moremo izogniti z nobeno splošno oznako, si zagovorniki dostojne starosti želimo uporabljati čim bolj nevtralne in vključujoče izraze. Tako smo prišli do vprašanja, kateri izraz je bolj vključujoč in izraža, da gre pri staranju za proces in ne za stanje. Zagovorniki izraza starejši (med njimi tudi EU, ki v večini uradnih dokumentov uporablja izraz older people ali older adults ) menijo, da je slednji bolj vključujoč, ker nima tako jasnih ločnic – vedno obstajajo ljudje, ki so starejši in mlajši od tebe –, ker poudarja, da je starost kontinuum in ker je vrednotno nevtralen. Vendar pa bi bilo mogoče temu nasprotovati s sociološkega stališča. Menim, da izraz starejši ne zmanjšuje povezanosti starosti z negativnimi stereotipi v pozni starosti in zgolj ustvarja delitev med različnimi skupinami starih . Poleg tega je že sama potreba po uvajanju politično korektnejše terminologije za označevanje starih ljudi utemeljena na starostnih stereotipih nemoči in šibkosti, zaradi katerih sploh predpostavljamo, da moramo za naslavljanje starih ljudi uporabljati evfemizme, da jih ne bi užalili. V preteklosti se je iz istega razloga prenehal uporabljati izraz starci , ki ga je sredi dvajsetega stoletja nadomestil politično korektnejši izraz starostnik , utemeljen po kopitu besede mladostnik , ki se je pojavila že sto let prej. Po nekaj desetletjih uporabe so se nanj nalepili enako negativni stereotipi, kot so spremljali izraz starec . Zanima me, ali ima Terminološka sekcija izoblikovano mnenje glede uporabe izrazov stari ljudje in starejši ljudje .
V zadnjem obdobju v strokovni javnosti in medijih poteka debata, kako nagovarjati ljudi v kasnejšem življenjskem obdobju: stari , starejši , starci , seniorji , starostniki , ostareli ipd. Vse več organizacij (ZDUS, Srebrna nit ipd.) meni, da je najbolj politično korekten izraz starejši ljudje oz. starejši odrasli , ki pa iz sociološkega zornega kota ni bolj ustrezna rešitev. Na splošno so izrazi, ki označujejo stare , npr. starostniki ali seniorji , problematični, ker stare obravnavajo kot homogeno skupino. Mnogi med njimi imajo še dodaten problem, da se jih povezuje z negativnimi konotacijami in oslabelostjo, denimo ostareli in po mnenju mnogih tudi starostniki . Čeprav se posploševanju (brisanju individualnih razlik med starimi) ne moremo izogniti z nobeno splošno oznako, si zagovorniki dostojne starosti želimo uporabljati čim bolj nevtralne in vključujoče izraze. Tako smo prišli do vprašanja, kateri izraz je bolj vključujoč in izraža, da gre pri staranju za proces in ne za stanje. Zagovorniki izraza starejši (med njimi tudi EU, ki v večini uradnih dokumentov uporablja izraz older people ali older adults ) menijo, da je slednji bolj vključujoč, ker nima tako jasnih ločnic – vedno obstajajo ljudje, ki so starejši in mlajši od tebe –, ker poudarja, da je starost kontinuum in ker je vrednotno nevtralen. Vendar pa bi bilo mogoče temu nasprotovati s sociološkega stališča. Menim, da izraz starejši ne zmanjšuje povezanosti starosti z negativnimi stereotipi v pozni starosti in zgolj ustvarja delitev med različnimi skupinami starih . Poleg tega je že sama potreba po uvajanju politično korektnejše terminologije za označevanje starih ljudi utemeljena na starostnih stereotipih nemoči in šibkosti, zaradi katerih sploh predpostavljamo, da moramo za naslavljanje starih ljudi uporabljati evfemizme, da jih ne bi užalili. V preteklosti se je iz istega razloga prenehal uporabljati izraz starci , ki ga je sredi dvajsetega stoletja nadomestil politično korektnejši izraz starostnik , utemeljen po kopitu besede mladostnik , ki se je pojavila že sto let prej. Po nekaj desetletjih uporabe so se nanj nalepili enako negativni stereotipi, kot so spremljali izraz starec . Zanima me, ali ima Terminološka sekcija izoblikovano mnenje glede uporabe izrazov stari ljudje in starejši ljudje .
Terminološka
Stojna točka
Ali je stojna točka ustrezen termin za območje/mesto, kjer stoji npr. policist, redar, varnostnik? Točka je namreč po definiciji omejena s parametri X, Y in Z in tako umeščena v prostor. Človek torej ne more stati v točki . Ali je stojna točka razložena tudi v SSKJ? Kaj lahko o razliki med točko in območjem izvemo v SSKJ? Ali ne bi bilo bolj smiselno uporabiti izraza stojno območje ?
Ali je stojna točka ustrezen termin za območje/mesto, kjer stoji npr. policist, redar, varnostnik? Točka je namreč po definiciji omejena s parametri X, Y in Z in tako umeščena v prostor. Človek torej ne more stati v točki . Ali je stojna točka razložena tudi v SSKJ? Kaj lahko o razliki med točko in območjem izvemo v SSKJ? Ali ne bi bilo bolj smiselno uporabiti izraza stojno območje ?
Terminološka
Umetna inteligenca
Zanima me ustreznost uporabe termina umetna inteligenca za tehnično poimenovanje novih računalniških strojev. Pred leti, na enem od izpitov na študiju psihologije, me je profesor opozoril, da je inteligenca sociološki pojem, nekaj povsem drugega pa je inteligentnost , ki je psihološki pojem. Kaj menite o tem?
Zanima me ustreznost uporabe termina umetna inteligenca za tehnično poimenovanje novih računalniških strojev. Pred leti, na enem od izpitov na študiju psihologije, me je profesor opozoril, da je inteligenca sociološki pojem, nekaj povsem drugega pa je inteligentnost , ki je psihološki pojem. Kaj menite o tem?
Terminološka
Umetnointeligenčna pismenost
Rada bi uvedla terminologijo o pismenosti na področju umetne inteligence. Angleški termin AI literacy oz. artificial intelligence literacy označuje nabor kompetenc, ki omogočijo razumevanje umetne inteligence z učenjem o njej, učenjem, kako ta deluje, in učenjem, kako živeti z njo. Pomembno je torej, da se ljudje naučijo umetno inteligenco kritično ovrednotiti in jo učinkovito uporabljati. Imamo informacijsko pismenost , finančno pismenost itd. Kako bi to uskladili z novim terminom? Morda pismenost umetne inteligence ?
Rada bi uvedla terminologijo o pismenosti na področju umetne inteligence. Angleški termin AI literacy oz. artificial intelligence literacy označuje nabor kompetenc, ki omogočijo razumevanje umetne inteligence z učenjem o njej, učenjem, kako ta deluje, in učenjem, kako živeti z njo. Pomembno je torej, da se ljudje naučijo umetno inteligenco kritično ovrednotiti in jo učinkovito uporabljati. Imamo informacijsko pismenost , finančno pismenost itd. Kako bi to uskladili z novim terminom? Morda pismenost umetne inteligence ?
Terminološka
Varstvo pacientov
Na našem anesteziološkem oddelku smo zasnovali Odbor za varnost bolnikov. Ker nismo prepričani, ali je pravilno uporabiti poimenovanje bolnik ali pacient , vas prosimo za pomoč. Angleški termin patient safety po načelih Svetovne zdravstvene organizacije označuje preprečevanje povzročanja škode za pacienta v postopku zdravljenja in zmanjšanje tveganja za nastanek nepotrebne škode pri zdravljenju.
Na našem anesteziološkem oddelku smo zasnovali Odbor za varnost bolnikov. Ker nismo prepričani, ali je pravilno uporabiti poimenovanje bolnik ali pacient , vas prosimo za pomoč. Angleški termin patient safety po načelih Svetovne zdravstvene organizacije označuje preprečevanje povzročanja škode za pacienta v postopku zdravljenja in zmanjšanje tveganja za nastanek nepotrebne škode pri zdravljenju.
Terminološka
Vgrajena potrtost
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin sadness by design , ki označuje potrtost, ki prevzame spletnega zasvojenca z všečki, če se količina teh všečkov nenadoma zmanjša in ima človek občutek, da ga spletni prijatelji ne marajo več. Nekateri v besedilih že uporabljajo slovenski ustreznik oblikovana žalost , ki pa se mi ne zdi ustrezen. Razmišljala sem o zvezi načrtovana žalost , a se mi tudi ne zdi primerna, saj se uporabnik družbenih omrežij te nevarnosti ne zaveda, kaj šele, da bi jo načrtoval. Gre namreč za pojav, ki je vgrajen v zasnovo všečkanja in povzroča zasvojenost, ki jo lahko primerjamo npr. z zasvojenostjo od iger na srečo. Kateri slovenski termin bi bil po vašem mnenju najustreznejši?
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin sadness by design , ki označuje potrtost, ki prevzame spletnega zasvojenca z všečki, če se količina teh všečkov nenadoma zmanjša in ima človek občutek, da ga spletni prijatelji ne marajo več. Nekateri v besedilih že uporabljajo slovenski ustreznik oblikovana žalost , ki pa se mi ne zdi ustrezen. Razmišljala sem o zvezi načrtovana žalost , a se mi tudi ne zdi primerna, saj se uporabnik družbenih omrežij te nevarnosti ne zaveda, kaj šele, da bi jo načrtoval. Gre namreč za pojav, ki je vgrajen v zasnovo všečkanja in povzroča zasvojenost, ki jo lahko primerjamo npr. z zasvojenostjo od iger na srečo. Kateri slovenski termin bi bil po vašem mnenju najustreznejši?
Terminološka
Žive morske mene, mrtve morske mene
Pri projektu se ukvarjamo z določanjem hidrografske ničle, tj. ravni, od katere se na pomorskih kartah vrisujejo globine morja. Srednja morska gladina je odvisna od plimovanja, tj. pojava izmeničnega spreminjanja višine vodne gladine v morjih in oceanih. Ekstrema se imenujeta plima in oseka in sta odvisna od medsebojnega položaja Zemlje, Sonca in Lune. Višina plime in oseke se spreminja glede na povprečno gladino. Okoli mlaja in ščipa, ko so Sonce, Luna in Zemlja v liniji, se vpliva Sonca in Lune seštejeta tako, da je amplituda večja. Ko je Luna v prvem in zadnjem krajcu in se Sonce in Luna nahajata eden nasproti drugemu pod kotom 90°, vpliv Sonca zmanjšuje vpliv Lune, zato nastanejo najmanjše amplitude. Pri računanju srednje morske gladine se morajo izračunati tudi večletna povprečja ob teh posebnih položajih Sonca in Lune. V nekem slovenskem srednješolskem učbeniku smo našli opisni poimenovanji povprečna vrednost plim/osek ob prvem in zadnjem krajcu ter povprečna vrednost plim/osek ob polni in prazni luni , na slovenskih pomorskih kartah, v vodnikih in strokovni literaturi pa se uporabljata termina žive morske mene (obdobje, ko je Luna v mlaju in ščipu in so amplitude plimovanja največje) in mrtve morske mene (obdobje, ko je Luna v prvem in zadnjem krajcu in so amplitude plimovanja najmanjše). Menim, da sta termina žive morske mene in mrtve morske mene prevzeta iz hrvaščine, saj se je v prejšnji državi do leta 1991 s to tematiko ukvarjal Hidrografski inštitut iz Splita. Zanima nas, ali ste ta termina zasledili tudi v slovenskem jeziku oz. ali sta po vašem mnenju ustrezna.
Pri projektu se ukvarjamo z določanjem hidrografske ničle, tj. ravni, od katere se na pomorskih kartah vrisujejo globine morja. Srednja morska gladina je odvisna od plimovanja, tj. pojava izmeničnega spreminjanja višine vodne gladine v morjih in oceanih. Ekstrema se imenujeta plima in oseka in sta odvisna od medsebojnega položaja Zemlje, Sonca in Lune. Višina plime in oseke se spreminja glede na povprečno gladino. Okoli mlaja in ščipa, ko so Sonce, Luna in Zemlja v liniji, se vpliva Sonca in Lune seštejeta tako, da je amplituda večja. Ko je Luna v prvem in zadnjem krajcu in se Sonce in Luna nahajata eden nasproti drugemu pod kotom 90°, vpliv Sonca zmanjšuje vpliv Lune, zato nastanejo najmanjše amplitude. Pri računanju srednje morske gladine se morajo izračunati tudi večletna povprečja ob teh posebnih položajih Sonca in Lune. V nekem slovenskem srednješolskem učbeniku smo našli opisni poimenovanji povprečna vrednost plim/osek ob prvem in zadnjem krajcu ter povprečna vrednost plim/osek ob polni in prazni luni , na slovenskih pomorskih kartah, v vodnikih in strokovni literaturi pa se uporabljata termina žive morske mene (obdobje, ko je Luna v mlaju in ščipu in so amplitude plimovanja največje) in mrtve morske mene (obdobje, ko je Luna v prvem in zadnjem krajcu in so amplitude plimovanja najmanjše). Menim, da sta termina žive morske mene in mrtve morske mene prevzeta iz hrvaščine, saj se je v prejšnji državi do leta 1991 s to tematiko ukvarjal Hidrografski inštitut iz Splita. Zanima nas, ali ste ta termina zasledili tudi v slovenskem jeziku oz. ali sta po vašem mnenju ustrezna.
Število zadetkov: 19
Dostopnost