Zadetki iskanja
Svetokriški
a1 nepreg. m (črka) a: nevidish de ta pustob A im. ed., nej kakor ſim ga jest napiſsal ǀ Ta pustob A tož. ed., Andoht, nej ſi prav merkal (I/1, 207)
Vorenc
altar m, F8, altare, en Altár; ara, en Altár, andoht, poſviteliszhe; cornu accipitur, 1. ẛa vogál Altarja; cornu Altaris, vogil per Altarju; fumans ara, Altar h'kadenîu; retiaculum, en garter, ali mreṡhiza zhes Altár. Exod:38.v.5; ſtaurachium, en malan antipendium pred Altarjam; struere donis Altaria, na Altarje dary poloṡhiti; prim. oltar
Vorenc
andoht ž, F4, ara, en Altár, andoht, poſviteliszhe; devotio, andoht: tudi obluba; pietas, brumnoſt, ſtráh Boṡhji, andoht; religiosè, po duhovnu, Bogabojezhe, vernu, s'veliko andohtjo
Svetokriški
andoht -i ž pobožnost: Vſsa svetust, inu andoht im. ed. eniga praviga Slushabnika Boshjga v'tem stoij, de Boga ſe boij ǀ Numa Pompilius ie mozhnu sfaril taiste, Kateri ſo pres prave andohti rod. ed. Malikam offrovali ǀ de bi moji andohti daj. ed., inu dolshnuſti sadoſti ſturil ǀ shene imaio od nature ſerze k'andohti daj. ed. nagnenu, inu h'ſtrahu Boshimu ǀ on ſuſebno andoht tož. ed. je imel pruti Marij pres madesha pozheti ǀ s' pravo andohtio or. ed. bodo k' Pridigam hodili ǀ s' takorshno veliko andahtio or. ed. je ta sadnikrat prejel Tu S. S. Reshnu Tellu ǀ sa kateriga volo ſe ſo poſtili, almoshno dalli, s'andohtio or. ed., inu pohleunostio Svetu Reshnu Telu preieli ← srvnem. andāht ‛pozornost, pobožnost’
Besedje16
andoht sam. ž ♦ P: 26 (TT 1557, TR 1558, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, TkM 1579, DC 1579, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, TPo 1595, TfC 1595, ZK 1595)
Svetokriški
andohtljiv -a prid. pobožen: en andohtlivi im. ed. m dol. shlushabnik Marje Divize ǀ njega andohtliva im. ed. ž molitiva ǀ molitva njeh andohtliviga rod. ed. m Firshta Mojseſsa ǀ ſad te huale, inu andohtlive rod. ed. ž shlushbè ǀ v' ſenzi andohtliviga rod. ed. s molzhajna poshlushajte ǀ S. Esther, Katera je imela suoj andohtlivi tož. ed. m dol. folk rejshit od sodbe vezhnjga pogublejna ǀ S. Duh kadar je vidu to andohtlivo tož. ed. ž molitu une Bogabojezhe dushe ǀ Samerkaite Nem. Nem. tu andohtlivu tož. ed. s premishluvajne S. Bonaventura ǀ bodem s'tem andohtlivem or. ed. m Iustinam rekal ǀ Pametnu ſte ſturili Nem. Nem., de v'tej vashi potrebi h' Stollu te gnade ſte ſe potozhili s' leto andohtlivo or. ed. ž proceſſio ǀ is malikauzou, andohtlivi im. mn. m karsheniki rataio ǀ ty andhtlivi im. mn. m, ty kateri ſo radi ſe poſtili ǀ obogati s'ſvojo s: gnado te andohtlive tož. mn. ž dushe ǀ vy nihdar nejste na to moio dobruto ſpumnili, inu s'andohtlivimy or. mn. ozhmy pogledali presež.> S. Gothard, je bil v' tem kloshtri v' mej andohtlivimy ner andohtlivishi im. ed. m → andoht
Vorenc
bogarodnost ž, F3, longanimitas, Bogarodnoſt, odlaſhanîe, dolgu ṡanaſhanîe; pietas, brumnoſt, ſtráh Boṡhji, andoht, pokorṡzhina pruti Bogú, ſvoim ſtariſhim, viſhiſhim, inu bliṡhnîm: Bogarodnoſt; theosebia, -ae, Boshya ſluṡhba, Bogarodnoſt
Svetokriški
bogorodnost ž pobožnost: de Cajn nej sposnal nedolshnost Abelnavo, Ni Esau Bogarodnost tož. ed. Iacabavo (I/1, 74) ǀ S. Grogor, kateri s' tvojm vukam Nebeſkem … ſi bil povernil pravizo … bogarodnoſt tož. ed. oshivil (III, 194 s.) ǀ yszhite ner fliſsrishi zhednoſt, pamet, bogorodnoſt tož. ed., inu dobruto (V, 90) Prim. pri Kastelec-Vorencu Bogarodnoſt ‛brumnoſt, ſtráh Boṡhji, andoht, theosebia, pietas’. → dopadeč
Vorenc
brumnost ž, F10, aequitas, raván, praviza, tudi brumnoſt; aequitas, -tis, pravizhnoſt, ſpodobnoſt, brumnost; bonitas, dobruta, brumnoſt; castimonia, castitas, zhiſtoſt, brumnoſt; honestas, brumnoſt, poſhtenîe; pietas, brumnoſt, ſtráh Boṡhji, andoht; probitas, brumnoſt, dobruta; sanctimonia, -ae, sanctitas, -tis, ſvetúſt, brumnoſt; simplicitas, preproṡzhina, brumnost, bruma; synceritas, brumnoſt, riſnizhnoſt
Svetokriški
Svetokriški
igra -e ž (družabna ali hazardna) igra: ǀ k'ſadnimu ſvojo sheno je bil gori na jegro tož. ed. poſtavil ǀ ta Ceſſar je rad jegral jegro tož. ed. Skako imenovano ǀ sarà to iegro tož. ed. sa slu vſame ǀ Vni, katiri vej de per vinu, inu iegri mest. ed. Boga, inu ſvojga blishniga reshali, vener Quarte hrani, inu pyanſtua anat ſi naprej neuſame ǀ vſe prasnike s'goſtario, inu jegro or. ed. doparnashate ǀ Nej ſo otrozhje jegre im. mn., nej ſo fable vezhnuſti ǀ sheme, inu norzhie ſte v' andoht obernili, ſmejh v' ſolſſe, veſſelje v' shaloſt lebenge v' poſt, jegre tož. mn. v' molitvo, pleſse v' boshje poti ǀ v'jegrah mest. mn., v'oshteriah, v'pleſsoh, v'shelmarij, inu v'grehoh ǀ Zhaſs nenuznu v'iegrah mest. mn., na lovu, in s'hudem tovarshtvam dopernashal
Svetokriški
ime -na s ime: Ie njega Imè im. ed. bilu imenovanu ǀ moje ime im. ed. je Chriſtian, drugi pak mene imenujeio Juri ǀ enimu je bilu imẽ im. ed. Zaroe ǀ Angeli nej ſo drugiga imena rod. ed. dali temuzh Iesus Nazarenski ǀ nej ſo bily vuredni zhloveſkiga imèna rod. ed. ǀ zhe pravo andoht pruti temu ſlatkimu, inu nerſuèteshimu Imenu daj. ed. bosh imel ǀ je bil tudi perloshil en pushtob imeni daj. ed. njegove shene ǀ enu lepu imè tož. ed. je bil nij dal ǀ Satorai v' letu S. ime tož. ed. je ſaupal ǀ MARIA Diviza v' imeni mest. ed. shenskiga ſpola ǀ hualen bodi ta, kir pride v'imeni mest. ed. tiga Gospuda ǀ pride v'imèni mest. ed. tiga Goſpuda ǀ on v' imenie mest. ed. Boshim vam reſnizo povei ǀ po Imenu mest. ed. povej gdu je on ǀ v'imenu mest. ed. tiga Vſigamogozhiga Boga je Dauida proſsil sa myr ǀ v' tvojm Svetem Jemenu mest. ed. ſmò Karsheni ǀ tulikain ſe shtima s'tem s: Imenam or. ed. ǀ kadar s' njegovim S. Jmenam or. ed. shentujeio ǀ je bil piſsal eni shlahtni Gospej Celantia s'imenam or. ed. ǀ Aku li s'imenom or. ed. ste karsheniki, s' djainom pak Ajdij ǀ sposnal bode tudi uni Menih Cunus is imenom or. ed. ǀ en S. Shkoff s'menom or. ed. Stephan je vezhkrat ſfaril ǀ kej tedaj vſe lete zhudna, inu superne Imena im. mn., ter perglihe pomeneio ǀ trydeſſeti taushent imen rod. mn. ſo njemu naprei brali is Bukui ǀ nyh jmena im. mn. ſo noter sapiſſane ǀ Mashnik stariga Testamenta je na suojh ramah noſsil imena tož. mn. Israelovih otruk sapiſsane ǀ zhudna jmena tož. mn., inu podobe ſam ſebi da hudo ime slab glas: de ſi lih ti bosh hualil taiſto persono, katero ſi v' hudu imè tož. ed. perpravil ǀ Kaj vy sdai mislite, kateri sledniga opraulate, inu v' hudu imè tož. ed. perpravit ſe neshonate ǀ opraula taku dolgu, de leto perſono v' hudu imè tož. ed. perpravi ǀ on perpusti v'shpot, inu hudu ime tož. ed. s'kusi lete hudobne jesike priti tebe, tuojo sheno, tuoje otroke ǀ natura taiſtom da sramoshlivoſt, inu ſtrah, de bi venu hudu ime tož. ed. neprishle
Svetokriški
izkazati -kažem dov. izkazati, pokazati: raunu leto riſnizo danaſs ijm hozhem iskasat nedol. ǀ jeſt ſim ſi naprej vſel iskaſat nedol., v kakushni vishi imate letu ſturiti ǀ ſmò my dolshni v' hishi boshy ſe ponishat, inu zhaſt yskasat nedol. Krajlu zhes vſe Krajle ǀ ſim naprej vſel danaſs N: N: to dolshnust jskasat nedol. ǀ obene dobrute ble Bogu dopadezhe nemore en karshenik yskaſat nedol. ǀ v'Rimi je ta nar vekshi sapuvid, Spodobno zhast ijkasat nedol. nijh Boguvom, inu Tempelnom ǀ Meni, katiri vernem karſhenikom govorim nej treba skasat nedol., de Bug je sapovedal ſe poſtit ǀ inu vener taku malu zhaſti Tebi iskashem 1. ed. ǀ Vekshi zhaſt, inu shlushbo ijſkashesh 2. ed. Beſedniku, de bi praudo tebi vdubil, kakor pak ſvetnikom ǀ od taiste velike Milosti Boshje, katero G: Bug iskashe 3. ed. tej greshni dushi ǀ ſtrejshe, brani, inu vſo dobruto yskashe 3. ed. ǀ zhast, inu hualo, ketero cellu kershenstvu danas iſkashe 3. ed. krajlu zheſs vſe krajle ǀ zhaſt, inu lubesan Vidu yskaſhe 3. ed. ǀ aku takorshna zhaſt ſe yskashe 3. ed. enimu zhloveku v' njegovi hishi ǀ veliko shalost inu poterplènie prutu timu bolnimu ijskashe 3. ed. ǀ Spodobnu je tedai de Marij Divizi vſo zhast, inu lubesan isKashemo 1. mn. ǀ kaku malu hualeshnoſti tebi skashemo 1. mn. ǀ neboyteſe vy Gospoda, de bi zhaſt katiro Bogu iskashete 2. mn. bres velikiga lona oſtala ǀ katerimu Judje obene zhaſti neiskasheio +3. mn. ǀ iskashite vel. 2. mn. miloſt njegovi dushizi ǀ leto reſnizó danaſs N: N: bom iskasal del. ed. m ǀ veliko zhaſt je iskaſal del. ed. m tem poslanem shlushabnikom Bobylonskiga Krajla ǀ eni Gospej vſo zhaſt je yskasal del. ed. m ǀ vſo zhast ſvoi materi Berhſabei je yſkasal del. ed. m ǀ je Goſpud veliko miloſt ny is kasal del. ed. m ǀ ta dua Sveta Apoſtela veliko lubesan ſta iskasala del. dv. m ǀ Ajdy bodo vekshi zhast iskasali del. mn. m ſvojm Malikom, kakor vy Cerkvom ǀ nashi katolish Firshti vſo zhaſt ſo taiſtom iskaſali del. mn. m ǀ andoht, inu zhaſt ſo JESUSU noter v' Zerkuah yskaſali del. mn. m ǀ Jogry na mory ſo JESUSU takorshno andoht, inu zhaſt yskasali del. mn. m ǀ vſe ſtuary veliko andoht pruti temu nerſvetejshimu offru ſo bile iskasale del. mn. ž izkazati se izkazati se, pokazati se: zhlovik je dolshan hualeshin ſe iskasat nedol. ǀ de bi ony imeli lubiti, inu hualeshni ſe yskasat nedol. ǀ dobrutliu, inu hualeshen ſe iskasesh 2. ed. Moj vſmileni Bug ǀ cilu najdem de ta nepametna shivina hualeſhna ſe iskashe 3. ed. tem, od katerih kejkaj dobriga prajme ǀ Kumaj od deſset edn hualeshen ſe yskashe 3. ed. ǀ hualeshni ſe temu kloshtru iskaſheio 3. mn. ǀ cilu tize, kazhe, levij, inu pſy s'enu maihinu kruha, ali s'eno kust, hualeshni ſe iskasheio 3. mn. ǀ Pojdite tjaKaj, inu ſe isKashite vel. 2. mn. Fariem ǀ mei deſſetimi en mei deſſetimi en ſam ſe je hualeshen iskasal del. ed. m ǀ hualeshni ſe bomo isKasali del. mn. m Marij Divizi s'Kusi stonovitno, inu andohtlivo shlusbo
Svetokriški
lebinga -e ž požrešnost: quartam, pleſſu, pyanſtvi, lebingom daj. mn., shpaſſom … ſo slavu dali ǀ sheme, inu norzhie ſte v' andoht obernili, ſmejh v' ſolſſe, veſſelje v' shaloſt lebenge tož. mn. v' poſt, jegre v' molitvo ǀ kateri triba nezhiſtot, neſramnoſt, lotryo, pyanſtvu, lebinge tož. mn., inu kar je tem enakushnu ǀ v'neſpodobnim djainu, v'pyanzhvajnu, v'lebengah mest. mn. → lebati
Svetokriški
merkati -am nedov. 1. paziti: nemarate merkat nedol. na vashe otroke ǀ nej sadoſti s' vſtimi molit ampak je treba tudi ſi ſerzam, namrezh mislit, inu mirkat nedol. na tu kar ſe moli ǀ de bi ga bandishali s' deshele zhe ga nemirkash +2. ed. ǀ flisnu merka 3. ed. debi mogal kateriga oshpegat ǀ mirka 3. ed. na beſſede, kakor de bi ſam Bug govuril ǀ ony vſelej merkajo 3. mn. tu nar bulshi, inu shlahtnishi vkrasti ǀ fliſſnu yszheio, mirkaio 3. mn., shpegaio ǀ mirkajo 3. mn. de ſe ym neſamerio ǀ merkajte vel. 2. mn. sdaj, bo padla, inu djala, hudizh je mene omotil ǀ Ta pustob A, Andoht, nej ſi prav merkal del. ed. m na moje piſsmu ǀ Skerbnu je mirkal del. ed. m na dushe njemu poduarshene ǀ vy na letu nej ſte merkali del. mn. m, temuzh vſe skusi ſte hudu dellali ǀ aku bodò prau mirkali del. mn. m, inu poshlushali 2. poznati: uprasha po teh drugyh ſnanyh minihu, Vratar pravi, de obniga nemerkà +3. ed. ← srvnem. merken ‛paziti, opazovati’
Svetokriški
obličje -a s obraz, obličje: oblizhe im. ed. tuoje dushe, inu serze je zhistu ǀ nej zhlovesku oblizhie im. ed. taku ardezhe, inu glatku, de bi s' zhaſſam bledu, inu sgarblenu neratalu ǀ Oblizha rod. ed. Boshjga nihdar ne bò vidil ǀ Poberiteſe prozh od mojga oblizha rod. ed. ǀ nevidi obliza rod. ed. Boshiga ǀ oblizhe tož. ed. od njega prozh oberne, inu proshne ushlishat n'hozhe ǀ na oblizhe tož. ed. je bil na semlo padil ǀ G: Bogu v'oblizhe tož. ed. pluva ǀ bom pokleknil, na moje oblizhie tož. ed. padil ǀ tu ſmerdezhe blatu vashih prasniku vam bom vergil na vashe oblizhje tož. ed. ǀ ſvoje Boshje nebesku oblizke tož. ed. je bil reſodel ǀ Videm tamkaj eno sheno, katera laſse is glaue ſi puli; una druga de oblizhi tož. ed. ſi praska ǀ vidio tu reskritu olizhe tož. ed. Boshje ǀ Leta Svetnik je takorshno ſvetuſt, inu andoht v' ſvojm oblizhi mest. ed. imel ǀ tvoia Hzhi veliko lakoto imà po oblizhu mest. ed. Boshim ǀ pred oblizham or. ed. Boga Vſigamogozhiga ſe najdete ǀ s'oblizham or. ed. je na ſemli leshal ǀ prèd taistim Boshjm oblizhom or. ed. ǀ taku nepreshernu pred oblizam or. ed. boshim ſtati
Svetokriški
ofer -fra m 1. daritev: njegou offer im. ed. je G. Bogu dopadeozh ǀ pres offra rod. ed. obedn bi ſe nepostopel prèd niega s. oblizhe priti ǀ vſe tu kar ſe bò taiſtiga offra rod. ed. doteknilu, bò posvezhenu ǀ vſe ſtuary veliko andoht pruti temu nerſvetejshimu offru daj. ed. ſo bile iskasale ǀ V' Starem Teſtamenti G. Bug je bil sapovedal Mashnikom, de imaio sa grehe tiga folka offrat ta shgani offer tož. ed. ǀ cilu tij Aidouski Vuzheniki ſo diali de nijh faush Boguvij nemaraio sa offer tož. ed., aku tudi ſerce ijm n'offraio ǀ kateriga je vidil Adam pod figuro dreva tega lebna Abel v' offru mest. ed. tiga Jagenzha ǀ je vidil … Abraham v'offri mest. ed. ǀ ſe nebo G. Bug puſtil potalashit ni s' offram or. ed., inu s' shenkingo do vekoma ǀ offri im. mn. veliko skriunost v' ſebi sapopadeio ǀ Bug pak n'hozhe pol mertveh offru rod. mn. imeti, temuzh shive, inu frishne ǀ ſtukrat ſó offrali na dan kadilu, inu ſtu shganih offrou rod. mn. ǀ prezei je sapovedal Boguve sahualit, inu shgane offre tož. mn. jem offruvati ǀ v' taiſtih offrah mest. mn. ſe je ſpozhitala martra ǀ Bug na temij offrij or. mn. nijmà obeniga dopadeina 2. darovanje: Pojte tedaj Nem. Nem. k' offru daj. ed., inu derovajte tiga Mashnika ← srvnem. opfer ‛daritev, žrtvovanje’; → ofrati
Svetokriški
ples -a m ples: Kir je pleſſ im. ed., tamkaj moshje oslepe, shene ſe sapeleio ǀ nikuli obena shenska pershona taku brumna is pleſſa rod. ed. nepride, kakor je is duma shla ǀ quartam, pleſſu daj. ed., pyanſtvi, lebingom, shpaſſom … ſo slavu dali ǀ njegou Gospud je bil shal en dan gledat ta pleſſ tož. ed. ǀ na pleſs tož. ed. pojde po nozhi s'veſseljom de ſi glih deſs, inu ſnejh grè ǀ per takorshnem pleſſu mest. ed. nima hudizh obreſti ǀ koku ſo shkodlivi taiſti slatki glaſſiki, katere je v' pleſſi mest. ed. pokushala ǀ s'pleſsam or. ed. ǀ s'pyanzhvajnom, s'pleſsom or. ed., s'igrajnom ǀ s' kuſi pyanzhuajne, shertie, pleſſe tož. mn., klafarie ǀ sheme, inu norzhie ſte v' andoht obernili … pleſse tož. mn. v' boshje poti ǀ pravite, de per pleſſah mest. mn. obene nevarnoſti nenaidete ǀ v'jegrah, v'oshteriah, v'pleſsoh mest. mn., v'shelmarij, inu v'grehoh
Svetokriški
počet -a prid. spočet: ò prelepa maria danaſs pres madesha pozheta im. ed. ž ǀ Maria Diviza je pres madesha pozheta im. ed. ž ǀ on ſuſebno andoht je imel pruti Marij pres madesha pozheti daj. ed. ž ǀ Ta zhaſt, inu huala tebi ſami ſe ſpodobi, (ò Maria) presmadeſha pozheti daj. ed. ž ǀ kateri od Adama pridemo, smò v grehij pozheti im. mn. m ǀ vſe ſo bile v' madeshi pozhete im. mn. ž Po dogmi iz 17. stol. je bila brezmadežno spočeta tudi Kristusova mati Marija.
Svetokriški
pogled -a m 1. pogled: od ene kapelze, od ene ſprainize, od eniga hudiga pogleda rod. ed., od ene nesramne beſſede ǀ S'en ſam gard pogled tož. ed. ſo uredni otrozy de bi ym ozhy s'glaue sderli ǀ Leta Svetnik je takorshno ſvetuſt, inu andoht v' ſvojm oblizhi imel, de Ajdje li skuſi pogled tož. ed. ſo njeh malike sapuſtili, inu verovali, de Chriſtus je Syn tiga praviga shiviga Boga ǀ ſamy ſi skushnave dellate s'kusi ta firbzhni pogledt tož. ed. ǀ kateri neglaunu greshi s' enem pogledam or. ed. s' eno mislio ǀ s' enem lubesnivim pogledam or. ed. ſe rani tu ſerze ǀ taiſte nyh beſſede, nyh pogledi im. mn., inu misly ſe njemu taku gnusè ǀ gre v' Zerku, kaj s' ene misly, inu poglede tož. mn. imà, ona vshe vej ǀ tvoje ozhy katere v'nesramnih pogledah mest. mn. ſe ſo reslushtale 2. vid: od pozhutikou tiga shivota ſe puſte sapelati, slaſti od pogleda rod. ed., ali od ozhy ǀ Tem slepem pogled tož. ed. dà, de nihdar neſajdeio ǀ she na drugem ozheſsu pogled tož. ed. je ſadubil ǀ de bi enimu slepizu pogledt tož. ed. povernil
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 40
Dostopnost