Zadetki iskanja
Pleteršnik
dọ̑m,* m. das Heim, die Heimstätte; ženinov, nevestin d.; od doma, z doma iti, vom Hause fortgehen: ausgehen, verreisen; = z domu iti, LjZv., Lašče-Levst. (Rok.); nameniti se z domu, Cv.; (nav. z domi, posebno na vzhodu; z domi je bil čebelarstvu kos, Navr. [Spom.]); z doma biti, nicht zuhause, in der Fremde, abwesend sein, DZ.; z domu biti, Levst. (Nauk); štiri dni z domu biti, Jurč.; na d. vzeti koga, jemanden in sein Haus aufnehmen; na domu ostati (biti); auf der Heimstätte Besitzer bleiben (sein); kje si z domom? wo ist dein Heim? C.; svoj dom je boljši od zlatega korca, Cig.
Pleteršnik
Pleteršnik
lẹpotíti, -ím, vb. impf. 1) schön machen, schmücken, zieren, Mur., Cig., Jan., Danj.-M., C.; tudi: lepótiti: Oj da te cvetene, Lepotiš mi dom, Vod. (Pes.); — 2) schminken, Cig.; — 3) beschönigen, bemänteln, C.
Pleteršnik
namẹ́niti, -im, vb. pf. 1) zudenken, bestimmen: n. komu kaj; to je bilo tebi namenjeno, das war dir zugedacht; namenjena si zaročenca, Jurč.; vsak ima svojo kresnico, ki si jo izbere sam, ali mu jo namenijo mlajši, Navr. (Let.); — namenjeno mi je, es ist mir vom Schicksale bestimmt, beschieden; — 2) bestimmen: n. koga ali kaj za kaj; oče je mlajšega sina namenil za šolo, starejšega pa za dom; jutrišnji dan sem namenil za košnjo; — 3) sich vornehmen, in Aussicht nehmen; Bog je najprvo namenil človeka stvoriti v podobi žabe, Npr.-Kres; kakor namenil, tako storil, Jurč.; tudi: n. si; — 4) n. se, sich vornehmen; namenil sem se doma ostati; — n. se kam, einen Weg o. einen Gang zu machen sich vornehmen; letos sem se na Gorenjsko namenil, heuer gedenke ich nach Oberkrain zu gehen; namenjen biti kam, irgend wohin zu gehen gedenken.
Pleteršnik
ognjíšče, n. 1) der Feuerherd; na ognjišču kuhati; železno o., der Sparherd, LjZv.; — kovaško o., die Feueresse, Cig., Jan., C.; — eine Feuerstätte unter freiem Himmel, Celovška ok.; — 2) = dom, ZgD., Zora; svoje ognjišče imeti, eigene Haushaltung führen, Cig.; — 3) = gorišče, der Brennpunkt (phys.), Cig. (T.); — 4) "prisojen in gnojen prostor, kamor na vzpomlad sejejo kapus za vso vas," Tolm.-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
pohòd, -hǫ́da, m. 1) der Besuch, Cig., Jan.; — na pohode iti, priti, einen Besuch machen, besuchen, C., Erj. (Izb. sp.); — 2) der Marsch, Cig., Vrt., Nov.; dokler se vojska na pohodu premiče, (während des Marsches), Levst. (Nauk); — vojni p., der Feldzug, DZ.; ogledni p., der Streifzug, Šol.; (rus.); — 3) pohodi = nevestini svatje, ki pridejo na novi dom k nevesti z darovi, BlKr.-Let. (1889, 83.); — tudi: póhod.
Pleteršnik
stółən, -łna, adj. 1) Residenz-, Cig., Jan.; stȏlnọ mesto, Jan.; — Kathedral-, Dom-, Cig., Jan., nk.; stolna cerkev, stolni pridigar, Cig., nk.; — 2) Tisch-: stolna molitev, ogr.-C.
Pleteršnik
blážen, -žena, adj. 1) glückselig, selig, Cig., Jan., nk., ogr.-Valj. (Rad); o blažena mati, Gor.; v novejšem času molijo: blažena (nam. žegnana) si med ženami, gebenedeiet; glücklich: Blažen dom na gori, Danj. (Posv. p.); rabi se tudi ironično = nesrečen, neroden, Cv.
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
lę́či, lę̑žem, 1) vb. pf. sich legen; lezi, leg dich nieder; iti leč, zu Bette gehen, schlafen gehen; leči si = leči, Mur., Mik., vzhŠt.; v kot si je legla, Npes.-Kres; — žena je legla, ist niedergekommen, Z.; — sich lagern, legli so v dolini Rephaim, Dalm.; mrak je legel na grobe, Erj. (Izb. sp.); smeh mu je legel krog usten, ein Lächeln umspielte seine Lippen, LjZv.; bridek čut mu je legel okolo srca, Jurč.; — 2) vb. impf. brüten, hecken; jerebica jajca leže, katerih ni ona iznesla, Ravn.; (koka) jajca leže in greje, Dalm.; moj dom stoji tam, kjer se ležejo orli in nevihte, LjZv.; ausbrüten: mlade leči, ogr.-Valj. (Rad); drobni piščanci se ležejo, ogr.-Valj. (Rad); — jajca leči, Eier legen, C., vzhŠt.; — 3) l. se, Trauben, Aehren, Knospen ansetzen: grozdje se leže do Urbanovega, C.; pšenica se leže, C.
Pleteršnik
pogodíti, -ím, vb. pf. 1) treffen, Št.-Cig., nk.; udaril je s cepmi, a ptiča ni pogodil, SlN.; pot p., den Weg finden, Z.; pravo p., das Rechte treffen, Zv.; p. na kaj, auf etwas treffen; pogodil je na dom necega kmeta, LjZv.; — errathen, Prip.-Mik., jvzhŠt.; — begreifen: tega ne morem pogoditi, Z.; — 2) vergleichen: prepirnike, ljudi, ki se pravdajo, p., Levst. (Nauk, Pril.); — 3) p. se, übereinkommen, einen Vergleich, einen Vertrag schließen; z lepo p. se, sich gütlich vergleichen; — 4) p. si kaj, sich etwas ausbedingen; — 5) p. komu kaj, jemandem etwas anzaubern, Dol.-Cig.; — 6) ein wenig reifen lassen, Cig.; lan še p., den Flachs noch ein wenig rösten, Cig.; še p. se, noch ein wenig reifen, Cig.
Pleteršnik
prepísati, -šem, vb. pf. 1) mit Schreiben zubringen: ves ljubi dan p.; — 2) abschreiben, copieren; na čisto p., rein schreiben, mundieren; — 3) (auf den Namen eines andern) umschreiben, Jan., nk.; v zemljiščni knjigi kaj na koga p., Cig.; dom je edinemu sinu prepisati dal, Jurč.; tudi: p. koga: brž me je dal prepisati, gospodarstvo pa je obdržal, Jurč.; menico na koga p., einen Wechsel indossieren, girieren, Cig., Jan.; — 4) falsch schreiben, verschreiben, V.-Cig.; — p. se, sich verschreiben, Cig., Jan.
Pleteršnik
Pleteršnik
rȗhar, -rja, m. ruharji so nevestini svatje, kateri ji "ruho" na njen novi dom pripeljejo, da je med svate razdeli, BlKr.-Let.
Pleteršnik
samǫ́tež, adv. selbstziehend (ohne Zugvieh); s. peljati voz; konje odprežejo in svojega očeta samotež na dom peljajo, Slom.; — ohne fremde Beihilfe, allein, V.-Cig., Jan., Met.; gospodar s. (brez hlapca) kaj stori, C.; — einzählig, Jan.
Pleteršnik
zajẹ́davəc, -vca, m. 1) der Parasit, Bes.; dom se napolni s smešničarji, hotnicami in zajedavci, LjZv.; — zajedavci, die Parasiten (zool.), Cig. (T.); — 2) ein bissiger Mensch, Valj. (Rad); — 3) der Verzehrer, Cig.
Pleteršnik
Število zadetkov: 19
Dostopnost