Zadetki iskanja
Svetokriški
malo prisl. malo: takushna shlahta malu bo mogla pomagat ǀ kratke zhaſse vshivate, sa Nebu malu marate ǀ tankai malu dobriga, inu brumniga ſe bode nashlu ǀ malu ludij njega pridejo gledat ǀ sakaj n'hozhte enu malu terpejti, de bi ta vezhni lon ſi sashlushili ǀ Sabinus li duakrat v'tedni je jedil, inu taku malu de kumaj eni tizhizi bi sadosti bilu ǀ eni ſo malu bulſhi ǀ malu je mankalu de od ſtraha nej ſo vmerli ǀ malu poprei lubesnivu je bil njega nagouvril ǀ mallu perdellate malo nepreg. s malo: pokuſsi enu malu tož. ed., samerka, de je strup ǀ te bulshi ſpishe v'almaro skrijeta, inu ozheta s'enu malu or. ed. reipe s'hishe ſpravita → manje
Svetokriški
prid -a m prid: malo prida malo prida, malo vreden: kokar ena Samaritanarza, katera je bila malu prida rod. ed. (III, 70)
Svetokriški
kratko prisl. kratko: Chriſtus hitru, inu kratku ijm odgovori kratko in malo kratko in malo: Ali Bug ym odgovori, de kratku inu malu n'hozhe shnymi pojti ǀ onij kratku, inu malu n'hozheio vezh praviga Boga molit ǀ brat pak lete nej kratku, inu malu hotel shlishat kratko ne sploh ne, nikakor: Kaj menite Nem. Nem., de Chriſtus je njemu nebeſſa dal sabſtoin? kratkune ǀ Morebit de miſli ta greshni ſvejt Konzhati? Kratku ne
Svetokriški
reč -i ž reč, stvar: kaj s'ena rejzh im. ed. zhloveku na semli je ta nar nuznishi, inu nar potrebnishi ǀ obena perſilena reizh im. ed. Bogu ne dopade ǀ ena rezh im. ed. v'to drugo ſe preoberne ǀ kadar je pouablena paſsti koshlizhe lushtu tiga meſsa obena rèzh im. ed. jo nemore sadarshati ǀ obena reijzh im. ed. vam nebode mogla veliku shkode sturiti ǀ tu je premaihina, inu shleht rejz im. ed. ǀ ena beſſeda je ena maihina reish im. ed. ǀ Ceſsar nej nihdar Livij obene rezhy rod. ed. odpovedal ǀ nej taku shleht rezhij rod. ed. na svejtu de bi taisto ludje vezh neshtimali, inu lubili kakor G. Boga ǀ ſe nenaide rezhj rod. ed. na semli taku mozhne, tarde, inu ſtanovite, de bi s' zhaſſam ſe nepreminila, nepermankala ǀ de ijm nej bilu terbej takorsh ne nespodobne rezhi rod. ed. sturiti ǀ G: Bug nihdar nemore obene rizhij rod. ed. poſabit ǀ Nej rizhi rod. ed. na semli de bi zhlovek imel ble sheleiti ǀ sakaj tedaj Syn Boshi taiſtu eni taku maihini reizhi daj. ed. pergliha ǀ ſamerkam de je perglihanu eni reizhj daj. ed., katera malu terpj, ali je enu nezh ǀ je bil sbral to nar shlehtniſhi, inu maluvrednishi rejzh tož. ed., namrezh to perst, ali gillu ǀ she eno reizh tož. ed. imam vam povedat ǀ s'eno malo rèzh tož. ed. tulikain bi ſe imelu skerbèti ǀ s'eno malo rèzh tož. ed. tulikain bi ſe imelu skerbèti ǀ obena deshela ſe nenajde de bi vſe ſama imela, temuzh potrebuje veni ali v' drugi rejzhi mest. ed., de te druge deſhele y napumozh prideio ǀ kaj s'ene hude rezhy im. dv. morio lete duei biti ǀ is dveih rezhy rod. dv. ſe lubesan sposna ǀ Plutarcus je djal, de dvej rezhy tož. dv. vſy ludje shelè doſezhi ǀ lete poſvejtne rezhy im. mn. nej ſò li shleht, temuzh tudi enu nezh ǀ te nar manshi rezhij im. mn. ga prestrashio ǀ Katere ſtrashne rizhy im. mn. ſo en ozhitni ſpomin taistih, Katere na ſodni dan ſe imajo goditi ǀ Ali vener zhudnishi rizhij im. mn. na danashnu v'Nebuhojejne ſe ſo godile ǀ de eden vej naturo, inu liſtnuſti vſyh ſtvarjenih rezhy rod. mn. ǀ sgruntat naturo teh stuarjenijh rezhij rod. mn. ǀ ſe perpuste obnorit od lubesni teh posvetnih rizhij rod. mn. ǀ vmerje tem poſvejtnem rezhjem daj. mn., inu dolgu zhaſſu shivj ǀ k'tem slatkim rezhem daj. mn. ſo silnu nagneni ǀ Vſaku drivu ima try rezhy tož. mn., namrezh korenino, deblu, inu veje ǀ vij ſte ſe ſalubili v'te poſvejtne prepovedane rezhij tož. mn. ǀ mu je bil vſe druge ſtuarjene rezhj tož. mn. podvarshene ſturil ǀ katero zhes vſe ſtuariene rezky tož. mn. bi imeli shtimati ǀ sazhnete klaffat, inu druge nespodobne rizhy tož. mn. tribat ǀ katere shene sa malu uredne rizhij tož. mn. vezhkrar prelivajo ǀ ſam sposnà de shtijri rizhi tož. mn. sgruntat, inu saſtopet nemore ǀ v' maihinih rezheih mest. mn. ſtoy nàshe isvelizhaine ǀ per teh semelskih rezheh mest. mn. ǀ S. Agatha vſyh rezhejh mest. mn. poſvejtnih je bila ſlaba, inu posabliva ǀ G. Bug je iskasal zhuda v' vſyh rezheyh mest. mn. ǀ vaſha semla je nerodovitna, de vſijh rizeh mest. mn. pomankajne imate ǀ vmej drugmi rezhmy or. mn. tudi letu je naſaj piſſal ǀ Drugi malio sa ſvojga Boga zhebu, zheſſen, sele, inu repo, s' katerimi rezhmi or. mn. ſe shpishaio ǀ mei drugimi potrebnimi rezhy or. mn. ſa zhlovesku shiulenie
Svetokriški
fržmagati se -a se nedov. za malo se zdeti: od tot tudi tebi ſe ima farshmagat nedol. shivinsku dellat, inu shivejti (I/2, 26) ǀ enimu Gospudu ſe farshmaga 3. ed. dellu suojh hlapzu opraulat (I/2, 26) ǀ letu ſe je mozhnu Namanu farshmagalu del. ed. m ſapovej Kozhio nasaj oberniti (I/2, 61) ← srvnem. versmæhen ‛zaničevati, zavračati, odklanjati, za malo se zdeti’
Svetokriški
skrbeti -im nedov. skrbeti: Mosh, inu shena obodua imata ſa hishno potrebo skerbeti nedol. ǀ tudi vy imate vuzhiti, inu skerbejti nedol. sa otroke od Boga vam dane ǀ s'eno malo rèzh tulikain bi ſe imelu skerbèti nedol. ǀ ſi tudi dolshna skarbèti nedol. de tuoy otrozhi, inu poſly brumnu shive ǀ Satu nemate ſkèrbeti nedol. ǀ veliku vezh imeli skarbeti nedol. sa dusho ǀ pustite li meni skarbejti nedol. ǀ imamo ſe fliſſat, mujat, inu skerbeiti nedol. ǀ sa isvelizhejne vashim mlajshim shkerbeti nedol. ǀ je sapovedal ſvoim bratom Duhounim, de nemajo skerbiti nedol. sa te posvetne rizhy ǀ jeſt skerbim 1. ed. ſam ſabe, inu sa mojo hisho ǀ Ieſt nuzh, inu dan sKarbim 1. ed., inu ſe trudem ǀ tulikain skerbish 2. ed. sa tu posvejtnu, de cilu sa tu nebeshku poſabish ǀ Vezh skarbish 2. ed. de bi ſe nesmotil kadar s'enem zhlovekam govorish ǀ shivina vezh skerbi 3. ed. sa ſvoj porod, kakor vy sa vashe otroke ǀ ſe fliſsa, ſe muia, skarbi 3. ed., inu vezhkrat v'nevarnost ſe poda ǀ nej vſakateri sa ſebe skerbj 3. ed. ǀ kadar bi uni kupz tulikain skerbel sa Nebu, kulikain skarbij 3. ed. sa dobizhik ǀ obeden ble nezzhuje, inu neskerby +3. ed. ǀ ty neverni Ajdje ſo diali, de Bug neskerbi +3. ed., inu nesmisli na lete semelske rezhy ǀ stukrat vezh skarbimo 1. mn. sa telu kakor sa dusho ǀ veliku vezh lubite, inu skarbite 2. mn. sa vasho dusho, kakor sa vashe telu ǀ cilu neskerbite +2. mn. aku snaio pravu ſnaminie S: Chrisha ſturiti ǀ Neſrezhni pak ſo taisti ſtarishi, kateri ne skerbè 3. mn., inu ſe nepofliſsaio ſvoje otroke vuzhiti ſtrah Boshij ǀ ty ſtarishi vezh skarbè 3. mn., de ena lodriza vina, en mernik shita ym poslu negrè, kakor de bi nyh ſyn, alj hzhi poslu na shli ǀ je rejſs, de vezh nekateri sherbe 3. mn. sa ſvoje tize, katere v'fulaushi imaio, kakor sa ſvoje otroke ǀ vezh shkarbè 3. mn. sa telu, kakor pak sa dusho ǀ kateri sa drugu neskarbè +3. mn., ampak de bi veliku blaga ſvoym otrokom sapustili ǀ gledaj, inu skerbi vel. 2. ed., de nebò obeniga pomankajna imela ǀ ſa dusho, sa dusho skarbite vel. 2. mn. N: N: katera do vekoma imà v'Nebeſhkim krajleustvi prebivat ǀ odprite vſhe enkrat vaſhe ozhij, inu skerbite vel. 2. mn. ble sa vasho dusho ǀ kadar bi uni kupz tulikain skerbel del. ed. m sa Nebu, kulikain skarbij sa dobizhik ǀ vezh je skarbel del. ed. m de bi Bogu shlushili ǀ on je molil, inu sa isvelizhejne ſvoje dushe skerbil del. ed. m ǀ zhe vſamem kmeta bo vezh sherbil del. ed. m ſa voli, inu kraue, kakor ſa sheno ǀ de bi neskerbil +del. ed. m sa pokoppalszhe ſvojga Ozheta ǀ moja luba Matti je skerbela del. ed. ž sa isvelizhejne moje dushe ǀ kaj h' temu pravite vy dua Sveta Jogra? katera ſama od ſebe nejſta nezh marala, inu skerbela del. dv. m ǀ Vij pak ſte li skerbeli del. mn. m sa vaſhe truplu ǀ taku majhinu ſo sa nyh isvelizhejne skarbeli del. mn. m ǀ je bil te shenske Perſone taku oſlepil, de vekshi tall nyh nej po drugem ſo skerbele del. mn. ž ampak lepotizhit ſuoie oblizhe, zartlati ſvoie meſſu, inu ſuoy shivot
Svetokriški
Armenija -e ž zemljepisno lastno ime Armenija: ta zholn je bil shal pozhivat na ta viſsoki hrib Armenie rod. ed. ǀ S: Ierni grè v'Armenio tož. ed., kir ty nar hudobnishi ludje ſo prebivali ǀ Ta Krajl je regeral v'Armenij mest. ed. Arménija, dežela med Malo Azijo, Kavkazom in Perzijo, v 9.–10. stol. samostojno kraljestvo
Svetokriški
Decius -a/-ija m osebno lastno ime Decij: Ceſsar Decius im. ed., kadar njega ſyn Decius im. ed. je bil rojen ǀ on je bil Capitan, ali Nameſtnik Ceſſarja Decia rod. ed. zhes cellu krajlevstvu ſicilio ǀ Cicero nej mogal sadoſti prehualit tiga ſerzhniga Deciuſa tož. ed. 1. Gáj Mésij Kvínt Traján Décij, lat. Caius Messius Quintus Traiānus Decius, rimski cesar (249–251) panonskega rodu, padel v boju zoper Gote 2. Décij, njegov sin, ki je skupaj s Hostilijanom vladal malo časa po očetovi smrti.
Svetokriški
majhno prisl. malo: Kar ony pak ſturè, ſe ym sdy maihinu ǀ je lahku ſe vojskovati, sakaj maihinu vojska koshta ǀ tize, kazhe, levij, inu pſy s'enu maihinu kruha, ali s'eno kust, hualeshni ſe iskasheio ǀ kaku maihinu ste na moj exempel gledali ǀ taku majhinu ſo sa nyh isvelizhejne skarbeli ǀ enu majhinu poprei ſi njega taku mozhnu hualil ǀ s'enu maihinn blaga, kateru en kratik zhaſs vshivash presež.> ſe boye tu nar manshi tož. ed. s na teleſsu terpèti
Svetokriški
mali -a prid. mali: Ah KuliKuKrat en velik tat, ſapouej tiga maliga tož. ed. m ži. tatova obeſsit (I/2, 9) ǀ s'eno malo tož. ed. ž rèzh tulikain bi ſe imelu skerbèti (I/1, 142) ǀ kateri cillu v'malo tož. ed. ž shkodo vaſs perpravit morio (I/1, 33)
Svetokriški
malokaj prisl. malo: veliku ludy ſe najde, kateri malukej tož. ed. s dellaio v' prasnik, kakor v' dellaunik, inu taiſtiga dopernashajo v' jegrah, v' oshtariah, v' pleſsoh, v' shelmarij (II, 321)
Svetokriški
malovreden -dna prid. malovreden: kakor je bil obſoden od Rihteria Nebeſkiga uni nenuzni, inu maluredni im. ed. m dol. hlapez ǀ de bi ta sanikarna, inu malu uredna im. ed. ž kuharza bila enu malu fliſſa imela ǀ pishe S. Mattheush od eniga hudobniga, inu maluvredniga rod. ed. m hlapza ǀ ta shena Agar je bila vodo od Boga ſproſſila sa ſvojga malu uredniga tož. ed. m ži. Synu Ismaela ǀ bi ga s'hishe vaſhe ſtepli, kakor nenuzniga, shkodliviga, inu maluredniga tož. ed. m ži. ǀ Oh vy maluuredny im. mn. m ludje ǀ jeſt vaſs nedershim sa kupzè teh shleht, inu malu urednih rod. mn. rezhy ǀ v'tu vezhnu paklensku jetje obſodil, kakor ene ſanikarne, inu maluuredne tož. mn. m hlapze presež.> k'temu je bil sbral to nar shlehtniſhi, inu maluvrednishi tož. ed. ž rejzh, namrezh to perst, ali gillu V pomenu ‛malo vreden, cenen’ se prislov vedno piše ločeno od prid., npr. jeſt vaſs nedershim sa kupzè teh shleht, inu malu urednih rod. mn. rezhy ǀ kateri sa lete malu vredne tož. mn. ž poſvetne rizhy taiſto sgubè.
Svetokriški
manje prisl. primer. manj: Iob inu Angelzi nemorio, te s. ſkriunusti sgruntat, veliku minie bomo mij mogli sgruntat, inu sastopit ǀ aku ſamiga Boga ſe neshonajo, veliku minie ſe bodo vaſs shonali ǀ veliku minje Boguvom bode dopadlu presež.> vſe tu drugu vam bo pervershenu, kadar ner minie ſe bote troshtali ǀ ona odgovorj, ner minie dvejſſeti lejt ǀ kadar nar minje bodò miſlili, bò Bug prishal, inu yh shtrajfal ǀ kadar ner nimie ſe je troshtal → malo
Svetokriški
Medved -a m osebno lastno ime Orso: na dan S. Medveda rod. ed., kateri je sapovedan prasnik ǀ nikar ne dellaj danas sakaj je prasnik S. Medveda rod. ed. … aku on je Medved jeſt ſim pſs (II, 320) Sv. Órso (med 6. in 9. stol.), ki ga častijo zlasti v Val d'Aosti, je bil duhovnik, morda škof. O njegovem življenju je znano malo zanesljivega. Ime je Janez Svetokriški prevedel (it. orso pomeni ‛medved’) zaradi besedne igre.
Svetokriški
Orgelitanus m osebno lastno ime S. Iuſtinus Orgelitanus odgovorij (I/2, 167) Ni znano, kdo je mišljen. Malo verjetno je mišljen sv. Justín Strasbourški (4. stol.) – prilastek nekoliko spominja na srlat. pridevnik Argentinensis ‛strasbourški’. Nomenclator autorum omnium iz leta 1595 omenja nekega orgelitanskega (?) škofa Justa kot Justi Episcopi Explanatio in Cantica Canticor.
Svetokriški
Picarus m osebno lastno ime Picar: Ta vuk tudi je bil dopolnil ta shlahtni Franciscus Pizzarus im. ed. (I/1, 163) Malo verjetno je mišljen Francisco Pizzarro (1471–1541), vodja ekspedicije v Peru (1532).
Svetokriški
Songo zemljepisno lastno ime Songo: Sprizhaj nam Lisbona, kir je bil S. Anton rojen. Sposnaj ti krajlevſtvu Portugalsku, Franſku, Shpansku, Polsku, Nemshka, inu lashka deshela inu celli ſvejt, tudi ta novi v' Indiah, Gongo, Songo im. ed., Zingo (III, 306 s.) Malo verjetno se zdi, da je mišljeno tanzanijsko otočje Sóngo; bolj verjetno gre za izmišljeno ime, rimajoče se na → Gongo in → Cingo.
Svetokriški
težko prisl. 1. težko: teshku vſdiguiete, pleſhete ǀ io reshali, inu reſerdi, inu perſili theshku vsdignit 2. težavno, s težavo: teshku je ſlovensku piſsat ǀ je teshku enimu piſsat katerj nihdar nej perya v'roki imel ǀ Imate eno teshko boleſan Katero je teshku oſdravit ǀ en mezh kateri dolgu nej bil potegnen s'naushenz, ſariovj, inu teshku ſe vun potegne ǀ jeſt nej ſim sa tu, teshku govorim, inu shlekadram ǀ en zholn teſhku na breh pride, kadar valovi ga ſam ter kei noſſio ǀ ponozhi vam teshku pride poshlushat jok eniga otroka, lajanie eniga pſa ǀ vender teshkù ſe njemu sdellu ſuoje grehe ſposnati ǀ de ſi glih je theshku ta bolni vernu dershi ǀ theſkù ſapuvidi Boshij ſe potuersheio ǀ kar pak sapovej Bug, thesku naprej pride de ſi glih je lahku ǀ tu kar poprej nam ſe je sdelu tehsku im. ed. s, nam rata lahku ǀ navada je ena laſtnuſt, katera teshkuſe odvſame 3. malo verjetno: teshku bote mogli eno taku ſrezſno mert ſturiti kakor ta brumni Lazarus ǀ letu teshku ſe more sgodit 4. hudo: oza s'en takushin majhin greh taku teshku s'naglo ſmerti je bil shtrajfal primer.> veliku teshej yh bò ſposnal ta kateri s' velikimy grehomy je obdan ǀ veliku teshei pride eni vbogi shenski perſhoni ſe dobru omoshit ǀ obeniga greha nej teshkei premagat, kakor greh te nezhiſtoſti ǀ tu dobru imè pak povernit je ſtukrat teskeishi presež.> gvishnu de ner teshej zhlovek preneſe
Svetokriški
zaničevati -ujem/-am nedov. zaničevati, malo ceniti: vſy troshti, veſſelje, inu lushti tiga ſvejta ſo gnusoba, katiro imamo sanizhuati nedol., inu ſame Nebeſſa shtimati ǀ satoraj ſe je pofliſſal te poſvejtne rezhy sanizhovati nedol., inu te nebeſke lubiti ǀ imamo modruſt poſvejtno ſanizhovati nedol. ǀ bi hotel moje pridige tadluvat, inu ſanizhvat nedol. ǀ Vſe rezhy tiga ſvejtà sanizhujem 1. ed., kadar na G. Boga, inu Nebesku Krajleſtvu ſpomnim ǀ S: odpustike sanizhovash 2. ed., sa ſpuvid nemarash ǀ Ti preuſetni offertni zhlovek, katiri ſam ſebe shtimash, vſe druge sanizhujesh 2. ed. ǀ vſe poſvejtne rezhy sanizhuje 3. ed., inu ſame nebeske shtima ǀ ta greshni zhlovik je taku tardauratn de letu Beshije povablejnie ſanizhuje 3. ed. ǀ v'tei vishi Boshia miloſt ſe ſanizhuie 3. ed. ǀ ta kateri sanizhvje 3. ed. milost Boshjo ǀ ta kateri S. Rus. T. pohleunu ne zhaſti, ampak sanizuje 3. ed., leta je preklet od Nebeſſ, inu semle ǀ vſe kar je semelskiga sanizhuie 3. ed. ǀ te poſvetne kratke rezhij sanizhoua 3. ed. ǀ Vprasha Mojſſes, sakaj vy sanizhujete 2. mn. deshelo od G. Boga vam perprauleno ǀ druge ſanizhujete 2. mn. ǀ vſy drugi ludje taiſte ſaurashio, inu sanizhujeio 3. mn. ǀ tega Saurashyo, sanizhujejo 3. mn., inu reshaljo ǀ vſy yh ſaurashio, inu ſanizhujejo 3. mn. ǀ yh shpotdellaio, inu ſanizhuieio 3. mn. ǀ te preproste v' grehe ſapeleio, odpusthike inu druge dobre della ſanizhueio 3. mn. ǀ vſe druge lepote posvetne sanizhuimo vel. 1. mn. ǀ poſvejtno zhaſt, inu blagu je sanizhoval del. ed. m ǀ v'S. Euangelu ſtorij piſsanu, de vſe druge je sanizhual del. ed. m, inu li ſam ſebe shtimal ǀ dokler tulkajn shtraifing, inu zhudu je ſanizhoval del. ed. m ǀ nebo mogozhe, de bi ti vſe kar je na semli nesanizhoval +del. ed. m ǀ vashe ſerze bo taku mozhnu postalu … de te posvetne rezhij bo sanizhualu del. ed. s ǀ de bi po tvojm exempelnu te poſvetne rizhy sanizhovali del. mn. m ǀ Taiſte kateri imaio Boshj vuk bomo zhaſtili, inu vbugali, te druge pak bomo ſanizhovali del. mn. m ǀ Dobre shpishe, inu slatke vina ſo sanizhuvali del. mn. m
Število zadetkov: 19
Dostopnost