Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Vezljivostni G

Zadetki iskanja

Celotno geslo Vezljivostni G
cenzurírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj sistematično preverjati kaj
(Zapornikom) so cenzurirali vsa pisma.
2.
kdo/kaj onemogočati koga/kaj
Oblast (mu) je vsa dela zadnjih let /z niti malo posluha za aktualnost/ cenzurirala.
Celotno geslo Vezljivostni G
cigániti -im nedovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja, čustvenostno
1.
kdo/kaj potepati se
Cigani (okoli) /kot zadnji klošar/.
2.
kdo/kaj materialno prizadevati koga/kaj
/Kot podjetnik/ je ciganil tako privatnike kot firme.
Celotno geslo Vezljivostni G
cijáziti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno
1.
kdo/kaj počasi premikati se v določeni smeri do koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v kaj / kam / po kom/čem / kje / kod
Ribič se je /v trhli ladjici/ cijazil po vodi.
1.1.
kdo/kaj počasi premikati se v prostoru sploh
/Brezciljno/ se cijazi.
2.
slabšalno kdo/kaj potepati se
Cijazi se (okoli) /kot zadnji klošar/.
Celotno geslo Vezljivostni G
čákati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj biti, nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko časa za/na koga/kaj
Pacienti čakajo zdravnika.
2.
kdo/kaj usmerjati se na kaj
Čaka na službo.
3.
kdo/kaj ne začeti takoj s čim
Mati /predolgo/ čaka s kosilom.
4.
kaj biti namenjeno, določeno za koga/kaj
Čakajo jih še težke naloge.
5.
knjižno pogovorno kaj biti uporabno, užitno
Ta jabolka čakajo (do drugega leta).
6.
knjižno pogovorno kaj ne biti uporabno, užitno zaradi določenih lastnosti
Solata naj (malo) čaka.
7.
iz lovstva kdo/kaj usmerjati se na kaj
Čakajo medveda.
Celotno geslo Vezljivostni G
doživéti -ím dovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dogodkovni) glagol
GLEJ: dožívljati 1-2
3.
kdo zavestno in čutno dočakati koga/kaj
Malo prvoborcev je doživelo konec vojne.
Celotno geslo Vezljivostni G
drémati -ljem in drémati tudi dremáti -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj / komu/čemu biti v stanju med budnostjo in spanjem
Nekateri so dremali ali spali, drugi pa bedeli.
2.
neobčevalno knjižno, čustvenostno kdo/kaj nedejavno nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri kom/čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko časa za tak počitek
V mladostnikih spolnost še dremlje.
Celotno geslo Vezljivostni G
drgetáti -ám tudi -éčem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
kdo/kaj tresti se
Stiskal se je v plašč in drgetal.
2.
čustvenostno kdo biti močno vznemirjen
Vsa drgeta /v strahu, da bi ga našli/.
Celotno geslo Vezljivostni G
drobíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj deliti koga/kaj
Mati (jim) je žgance drobila (v kavo).
2.
kdo/kaj hoditi s kratkimi, hitrimi koraki premikati se s korakanjem
Otrok je drobil /zraven matere/ (proti hiši).
3.
čustvenostno kdo/kaj z živahnim govorjenjem, oglašanjem lahkotno izražati kaj / o čem
Kar naprej je /brez razmisleka/ nekaj drobila.
4.
čustvenostno kdo/kaj po malem, počasi jesti kaj
/Počasi in z užitkom/ je drobil velik kos kruha.
5.
čustvenostno kaj ena kom erno kratko, hitro udarjati v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob/na čem / pred/med/za/med kom/čim / kod / kam / kje
Dež je drobil na pločevinaste strehe.
6.
iz lovstva kaj peti začetni del speva
Divji petelin drobi.
7.
iz matematike kdo pretvarjati višje merske enote v nižje pri/po/ob čem / pred/med/za čim / kje / kdaj
Pri računanju enačb drobi.
Celotno geslo Vezljivostni G
držáti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj imeti z ro kam i oprijeto za kaj
Ves čas je držal za kozarec.
2.
kdo/kaj povezovati koga/kaj
Led drži kamenje /skupaj/.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub delovanju nasprotne sile imeti kaj v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
/Komaj/ je držal tram pokonci.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub delovanju nasprotne sile lastnostno določati kaj skozi/v kaj / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kdaj / kje / kod
Potrošnjo držijo v mejah realnih možnosti.
5.
žargonsko, v posplošenem pomenu kdo/kaj zaradi kakega namena ohranjati kaj
Poleg goveje živine drži še ovce in koze.
6.
knjižno pogovorno kdo/kaj trajati
Deževje je držalo (tri tedne).
7.
kdo/kaj ne dajati možnosti prehoda
Bazen /dobro/ drži.
8.
kdo/kaj imeti zmožnost za kaj / koliko česa / koliko
Posoda drži malo manj kot pet litrov.
9.
kaj biti v skladu z resničnostjo
Vabilo še /vedno/ drži.
10.
nav. v zvezi z beseda, obljuba kdo/kaj dati besedo, obljubo
Držijo besedo.
11.
knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do/iz/mimo koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Cesta drži mimo šole.
12.
neknjižno pogovorno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj opravljati, upravljati, organizirati koga/kaj v/na čem /s/pod/nad/med/pred/za čim
Stroj drži v popravilu.
13.
iz lovstva kdo/kaj dajati možnost za odstrel
Divjad /dobro/ drži.
Celotno geslo Vezljivostni G
gospodáriti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uporabljati, upravljati materialne dobrine
(Na svojem) /zelo slabo/ gospodari.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj upravljati s kom/čim
Sin (jim) /uspešno/ gospodari z denarjem in nepremičninami.
Celotno geslo Vezljivostni G
hladíti -ím nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati, oddajati hlad za/na koga/kaj
Veter (mu) je (na poti domov) hladil obraz.
Celotno geslo Vezljivostni G
iméti imám nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj lastiti si, posedovati, prisvajati si kaj
Imajo avtomobil, hišo.
1.1.
kdo/kaj gojiti, rediti kaj
Sosed ima čebele.
2.
kdo/kaj urejati, obvladovati, upravljati, nuditi kaj
Urednik ima gradivo.
2.1.
kdo/kaj upoštevati, priznavati, podpirati, vzdrževati koga
Ima brata/ljubico.
3.
knjižno pogovorno kdo/kaj sprejemati, vabiti, naje(ma)ti koga
Danes imamo goste.
4.
kdo/kaj polagati, postaviti, namestiti, držati koga/kaj v/na čem / pri kom / kje
V naročju je imela otroka.
5.
kdo/kaj vsebovati, obsegati kaj
Voda ima precej kalcija.
6.
knjižno pogovorno kdo doživljati, preživljati, videti koga/kaj na/v/pri/ob kom/čem / kje / kdaj
Tri dni / Letos imamo dež.
6.1.
kdo jesti kaj / koliko na/v/pri/ob kom/čem / kje / kdaj
Danes imamo krompir v omaki.
7.
dovršno, knjižno pogovorno kdo/kaj roditi koga/kaj
Prešnji mesec je imela otroka.
8.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj nositi, prenašati, uživati kaj
Mož ima brado/vročino/podporo.
9.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj privlačiti koga/kaj
Ti čevlji me imajo.
10.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj opravljati, upravljati, organizirati kaj v/na čem
Ima stroj v popravilu.
11.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj morati, imeti možnost narediti
Ima se zahvaliti za pomoč.
Celotno geslo Vezljivostni G
izglédati -am tudi zglédati -am nedovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti videti kaj , kakšen 'stanje/lastnost'
Pot izgleda dobra.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj kazati se kakšen/kakšno
Sredi mesta je izgledal (sam sebi) majhen.
3.
brezosebnoz omejeno gotovostjo in prepričanostjo zdeti se kaj
Na morju izgleda, da sonce potone v vodo.
Celotno geslo Vezljivostni G
jésti jém nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj dajati kaj v usta
Po kosilu /navadno/ jedo kompot.
1.1.

Večerjo so jedli /brez besed/.
2.
kdo/kaj imeti koga/kaj za hrano
V nekaterih deželah celo jedo mačke.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uničevati, vznemirjati koga/kaj
Uši jedo vrtnice.
4.
iz gostinstva kdo/kaj po naročilu dobivati obroke hrane, hraniti se pri/ob/v čem / med/nad/pod/s čim / kje
Je doma ali v menzi.
Celotno geslo Vezljivostni G
júrišati na in juríšati na -am na nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno
kdo/kaj napadati na koga/kaj
Dva meseca so jurišali na trdnjavo.
Celotno geslo Vezljivostni G
korístiti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj dajati komu/čemu
To nikomur ne koristi.
2.
kdo/kaj delati korist
Rad bi (jim) /učinkovito/ koristil s svojim delom.
3.
neknjižno pogovorno kdo/kaj uporabljati kaj
(Za prevoz surovin) koristijo železnico.
Celotno geslo Vezljivostni G
lansírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati, usmeriti koga/kaj z določenim namenom/ciljem
Nov izdelek so /v manjših poskusnih serijah/ skušali lansirati (na vse malo večje trge po državi).
Celotno geslo Vezljivostni G
manipulírati z/s -am z/s nedovršni glagol, glagol ravnanja
navadno slabšalno kdo/kaj preračunljivo upravljati s kom/čim
/Spretno/ manipulira s starši.
Celotno geslo Vezljivostni G
mánjkati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj ne biti navzoč
Manjka (na sestanku / pri pouku).
2.
navadno v 3. osebi koga/česa ne biti v zadostni količini
Zmeraj (mu) manjka denarja.
3.
navadno v 3. osebi kdo/kaj ne biti dostopen, dosegljiv
Manjka (mu) dobra vzgoja.
4.
brezosebno, v oslabljenem pomenudati možnost do česa / za kaj
/Za las/ je manjkalo, da nisem umrl.
Celotno geslo Vezljivostni G
naravnáti -ám dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj pravilno usmeriti kaj
/Pred ogledalom/ si je naravnal kravato (proti pasu).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj pravilno urediti kaj
Fotografski aparat si je naravnal /po najbližjem robu/ in začel slikati.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj usmeriti kaj proti komu/čemu / v/na/skozi/čez kaj / na/v/po čem / kam / kod
Vodni curek so naravnali proti goreči stavbi.
4.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj usmeriti kaj ‘vsebino’ proti komu/čemu / v/na/skozi/čez kaj / na/v/po čem / kam / kod
Pogled je /z zanimanjem/ naravnal k malo večji skupini ob oknu.
Število zadetkov: 50