Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
bíč1 in bìč bíča m (ī í; ȉ í)
palica s pritrjenim jermenom ali vrvjo za udarjanje: vihteti bič; počiti, švrkniti z bičem / jahalni, pasji bič
 
ekspr. če se žival upre, zapoje bič je tepena
// ekspr. udarci z bičem: žival je topo prenašala bič / bili so vajeni biča
// ekspr., s prilastkom nasilje, sila1, pritisk: lomi se pod bičem lastne krvi; bič javnega mnenja; bič usode / postal je bič svoje družine nadloga
♦ 
glasb. bič glasbilo v orkestru, ki posnema pok biča; zool. morski bič velika morska riba s strupeno bodico na repu, Trigon pastynaca
SSKJ²
bùm1 in búm medm. (ȕ; ȗ)
posnema močen pok, zamolkel glas pri udarcu: bum! je zagrmel strel; boben, srce udarja bum bum bum; telebnil je, bum, na tla
SSKJ²
bùmf in búmf medm. (ȕ; ȗ)
posnema močen pok, glas pri padcu, udarcu: bumf! je počilo; mladinska brigada pozdravi: horuk, horuk, bumf / sname torbo in – bumf v kot
SSKJ²
detonácija -e ž (á)
pok pri eksploziji brizantnega razstreliva: zadonela je detonacija; oglušujoča, silovita, zamolkla detonacija; odmevi detonacij
// eksplozija brizantnega razstreliva: detonacija je odnesla del zidu
 
avt. eksplozivni vžig zmesi goriva in zraka v bencinskem motorju
SSKJ²
eksplozíja tudi eksplózija -e ž (ȋ; ọ́)
1. hitra, silovita sprostitev energije ob vžigu eksplozivnih snovi ali zaradi premočnega pritiska: nastala je močna eksplozija / eksplozija bombe, mine; eksplozija parnega kotla; eksplozija plinov v rudniku; eksplozija brizantnega razstreliva / opraviti, izvesti podzemeljsko atomsko eksplozijo eksplozijo atomske bombe
// pok pri taki sprostitvi energije: slišale so se eksplozije
 
ekspr. politična napetost je rasla in bati se je bilo eksplozije spopada
2. ekspr. nezadržen, silovit izraz česa: čustvena eksplozija
3. publ. velika in hitra (po)množitev česa: eksplozija avtomobilizma; eksplozija prebivalstva v zadnjih dvajsetih letih
SSKJ²
izstrélen -lna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na izstrelitev: izstrelni pok / izstrelna ploščad
 
med. izstrelna rana rana, ki jo naredi krogla ob izstopu iz telesa
SSKJ²
jék tudi jèk jéka m (ẹ̑; ȅ ẹ́knjiž.
1. ponovljeni glas, zvok, nastal zaradi odboja zvočnih valov; odmev: klicali so njegovo ime, a odgovarjal jim je samo jek; jek strela
 
fiz. ponovljeni zvok, ki nastane zaradi odboja zvočnih valov in se ločeno zaznava
2. kratek, oster, bolečino izražajoč glas: kriku je sledil bolesten jek; z obupnim jekom se je sesedla; jek strahu
// kratek, oster glas sploh: vrata so se zaprla z jekom / tišino je presekal jek topovskega strela pok
SSKJ²
kràk3 medm. (ȁ)
posnema hreščeč glas, pok: krak, se je oglasila puška
SSKJ²
óster -tra tudi ôstra -o stil. prid., ostrêjši (ọ́, ó)
1. ki dobro reže, seka, grize: oster meč, nož; ostri zobje; ostra kosa; ostro rezilo; oster kot britev
// ki bode, zbada: oster trn; ostra brada, dlaka / ostra bodica / ostri kremplji / oster pesek; na ostri skali se je opraskal
2. ki je ozke, koničaste oblike: ostri vrhovi gor; ostre ličnice / pokončna, ostra pisava / ekspr. ima dolg, oster nos
// ki ima izrazite mejne črte: ostri obrisi, robovi; ostre sence
3. zelo sposoben za sprejemanje dražljajev: oster sluh, vid, voh / ostro oko, uho
4. ki vsebuje, izraža strog, neprizanesljiv odnos: z ostrim glasom vprašati; oster odgovor; ni vzdržal njegovega ostrega pogleda; ostre besede; ostra kazen, kritika, ocena / predstojnik je bil oster človek; ne bodi tako oster
5. nav. ekspr. ki se pojavlja
a) v visoki stopnji, v močni obliki: oster glas, krik, pok, žvižg; oster okus, vonj; ostra bolečina; ostra svetloba / oster mraz hud; oster veter, zrak veter, zrak, ki vzbuja občutek hudega mraza; letos bo ostra zima / ostro podnebje podnebje s hudim mrazom in veliko vročino
b) v zelo izraziti obliki: oster ovinek / oster boj, spor; prišlo je do ostre medsebojne konkurence / ostre črte, poteze na obrazu; med obema področjema ni ostre meje
6. ekspr. bister, prodoren: oster opazovalec / oster duh, razum, um; ostro mišljenje
● 
ekspr. biti ostrega jezika odrezav, napadalen; ekspr. ima oster nos bistro, pravilno predvideva; šport. žarg. ostra igra neobzirna, zelo borbena igra; ostra paprika pekoča paprika
♦ 
bot. ostri mleček rastlina z belim sokom v steblih, ki raste na močvirnatih travnikih, Euphorbia esula; film. ostri rez zaporedje dveh različnih posnetkov brez vmesne slikovne povezave; fot. ostri posnetek posnetek, pri katerem je posneti predmet, pojav jasno, razločno viden; ostra slika; gastr. ostra moka moka iz drobnih delcev; geom. ostri kot kot, manjši od 90°; voj. ostri naboj naboj s kovinsko kroglo
    óstro in ostró tudi ôstro prisl.:
    ostro dišati; ostro kaznovati, obsoditi, odgovoriti; ostro pogledati; pot zavije ostro na levo; ostro začrtane meje
SSKJ²
pìf medm. (ȉ)
posnema odsekan pok: pif, pif, so odmevali streli
SSKJ²
píkakôm -a m (í-ȏpog.
internetno, spletno podjetje: propadli pikakomi; pok, polom, zlom pikakomov; razcvet pikakomov; ustanovitelji pikakomov / družba, podjetje pikakom; v prid. rabi: pikakom družba; pikakom podjetje
SSKJ²
pìkapòk in píkapòk in pìka pòk in píka pòk medm. (ȉ-ȍ; ȋ-ȍ)
posnema glas pri udarjanju s cepcem, bičem: oglasili so se mlatiči: pikapok, pikapok
SSKJ²
pìk pòk medm. (ȉ, ȍ)
posnema glasove pri udarjanju s cepcem, bičem: pastir šviga z bičem, da poka: pik pok; pik pok, se oglaša s skednja
SSKJ²
póčiti1 -im dov. (ọ́ ọ̑)
1. dati kratek, močen glas: suha veja je počila; v temi je nekaj počilo; brezoseb. udaril ga je, da je počilo / strel poči / puška poči strel iz puške
// povzročiti kratek, močen glas: počiti s prsti
// s tankim prožnim predmetom zamahniti po zraku tako, da se sliši pok: počiti z bičem
// ekspr. ustreliti: nekajkrat počiti s puško / pog. vzel je pištolo in ga počil
2. dobiti razpoko, špranjo: kozarec, led, obroč poči; skala, zvon poči; počiti po sredi / mehurček, žulj poči / struna je počila zaradi prevelike napetosti se je pretrgala; šivi na hlačah so počili
3. ekspr. udariti: počiti otroka po roki; počiti koga s kolom; počiti se po čelu
4. ekspr., v zvezi z od izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: počiti od jeze, smeha
5. brezoseb., ekspr. priti do spopada: nazadnje je tudi na tem koncu sveta počilo
● 
star. počil je glas o njegovi smrti nenadoma se je razvedelo, da je umrl; ekspr. od žalosti ji je počilo srce je umrla; ekspr. počiti v smeh nenadoma glasno se zasmejati; ekspr. spotaknil se je in počil po tleh padel; tako sem sit, da bom počil zelo
    póčiti se pog., ekspr.
    1. sesti: počiti se v naslanjač
    2. spreti se, stepsti se: spet sta se počila
    póčen -a -o:
    počen kozarec, vrč; počena deska; počeno jajce
     
    ekspr. hiša ni vredna počenega groša zelo malo, nič
SSKJ²
pòk1 tudi pók póka m (ȍ ọ́; ọ̑)
1. kratek, močen glas: slišati je bilo pok; pok strela / pasti na tla z glasnim pokom
2. glagolnik od počiti: to je povzročilo pok kosti / pok z bičem / veliki pok eksplozija snovi, s čimer naj bi nastalo vesolje; pomemben dogodek, ki ga navadno spremlja hitra razširitev česa
SSKJ²
pòk2 medm. (ȍ)
posnema glas pri udarcu, prelomu, strelu: pok, je naredilo, ko je ustrelil; potrkala je na vrata: pok, pok
SSKJ²
pokljáj -a m (ȃ)
rahel pok: zaznal je komaj slišen pokljaj
SSKJ²
prápòk -póka in prápók -a m (ȃ-ȍ ȃ-ọ́; ȃ-ọ̑)
eksplozija snovi, s čimer naj bi nastalo vesolje, veliki pok: znanstveniki še vedno ne vedo, zakaj je prišlo do prapoka; ideje, teorije o prapoku / model prapoka
SSKJ²
pùf2 medm. (ȕ)
1. posnema močen pok: puf, puf, se slišijo streli / potegne pištolo, puf, in pade mrtev na tla
2. posnema puhanje: lokomotiva se začne premikati: puf, puf, puf
SSKJ²
pùmf in púmf medm. (ȕ; ȗ)
posnema močen pok, glas pri udarcu, padcu: pomeril je s puško in, pumf, sprožil / pumf, je telebnil po tleh
Število zadetkov: 33