Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Jezikovna
Ali je večer »sredin« ali »sredni«?

Že leta opažam, da na MMC uporabljajo izraz sredni namesto sredin. Danes mi je spet padel v oči članek z isto besedo https://www.rtvslo.si/sport/kosarka/drzavno-kosarkarsko-prvenstvo/stavka-kosarkarskih-sodnikov-odnesla-sredne-in-cetrtkove-tekme/687408 Vprašal sem več starejših slavistov in noben se ne strinja s tako rabo. Na Radiu in TV Slovenija vedno uporabljajo sredin, tako kot smo se učili v šoli še v prejšnjem tisočletju.

alpinístični alpinístična alpinístično pridevnik [alpinístični] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. alpinistisch, it. alpinistico iz alpinist
Celotno geslo ePravopis
ambasador
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
ambasadorja samostalnik moškega spola
diplomatski predstavnik države v tujini
v prenesenem pomenu ugledna oseba, ki se zavzema za uveljavitev nečesa
IZGOVOR: [ambasádor], rodilnik [ambasádorja]
BESEDOTVORJE: ambasadorjev
ZVEZE: ambasador miru (OZN), Unicefov ambasador, ambasador znanosti
bába bábe samostalnik ženskega spola [bába]
    1. neformalno, navadno slabšalno ženska
      1.1. neformalno, ekspresivno privlačna, sposobna ženska; SINONIMI: neformalno, ekspresivno babnica
    2. neformalno, slabšalno moški, ki se mu pripisujejo nekatere stereotipne ženske vedenjske, telesne lastnosti
STALNE ZVEZE: žaganje babe
FRAZEOLOGIJA: Baba pijana, rit prodana., Baba zmešana!, Babe so hudič.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. baba, hrv., srb. bȁba, rus. bába, češ. bába < pslov. *baba ‛stara ženska’ < ide. *bā̆bā̆ - več ...
bábi bábi samostalnik ženskega spola [bábi]
    ljubkovalno mamina ali očetova mama v razmerju do njunih otrok; SINONIMI: babica, neformalno, koroško bica, neformalno, primorsko nona, neformalno, štajersko oma
ETIMOLOGIJA: babica
bábji bábja bábje pridevnik [bábji]
    1. neformalno, slabšalno ženski
      1.1. neformalno, slabšalno ki kaže, izraža lastnosti, ki se stereotipno pripisujejo ženskam
STALNE ZVEZE: babje pšeno
FRAZEOLOGIJA: babja vera, babje poletje, hudič babji
ETIMOLOGIJA: baba
baháti se bahám se tudi báhati se báham se nedovršni glagol [baháti se] tudi [báhati se]
    1. pretirano se hvaliti, izpostavljati s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem
    2. ekspresivno imeti kaj, kar vzbuja ponos, občudovanje, zadovoljstvo; SINONIMI: ekspresivno pobahati se
      2.1. ekspresivno izstopati s svojim videzom, pretirano okrašenostjo
ETIMOLOGIJA: = dluž. bachaś < pslov. *bahati iz ide. *bhah2- ‛govoriti’ - več ...
balínanje balínanja samostalnik srednjega spola [balínanje]
    1. šport, pri katerem se skuša zakotaliti kroglo čim bližje manjši kroglici ali s svojo kroglo zbiti nasprotnikovo
      1.1. ta šport kot rekreativna dejavnost
    2. ekspresivno nepremišljeno, samovoljno delovanje, zlasti v svojo korist
ETIMOLOGIJA: balinati
balínati balínam nedovršni glagol [balínati]
    1. ukvarjati se s športom, pri katerem se skuša zakotaliti kroglo čim bližje manjši kroglici ali s svojo kroglo zbiti nasprotnikovo, navadno rekreativno, ljubiteljsko
    2. ekspresivno delovati nepremišljeno, samovoljno, zlasti v svojo korist
ETIMOLOGIJA: balin
Celotno geslo Sinonimni
balínati -am nedov.
igrati (športno) igro, pri kateri se mečejo krogle k balinu
SINONIMI:
nar. balincati
SSKJ²
balíncati -am nedov. (ȋ)
nar. balinati: celo popoldne je balincal
Celotno geslo Sprotni
báns samostalnik moškega spola
    otroška pesem, pri kateri besedilo spremljajo ponazoritveni gibi 
bíatlonka bíatlonke samostalnik ženskega spola [bíjatlọnka]
    športnica, ki se ukvarja z biatlonom
ETIMOLOGIJA: biatlon
SSKJ²
bíster -tra -o prid., bístrejši in bistrêjši (í ī)
1. ki ima precejšnjo stopnjo prozornosti: bistra tekočina; voda v potoku je bistra in mrzla; ko se je gošča sesedla, je postalo vino bistro / knjiž., ekspr. bistra popoldanska svetloba
2. sposoben hitro dojemati, prodorno misliti: bister človek, učenec; zbral je najbistrejše duhove svojega časa / ima bister razum, um / bister odgovor / fant je bistre glave, pog. ima bistro glavo je bister, nadarjen
3. hiter, uren2, živahen: bistri potoki; knjiž. bister vranec / bistri pogledi njenih oči / ne pojdem še spat, sem še bister nezaspan, svež
● 
čeprav je pil, je imel bistro glavo je mogel misliti, presojati; nič ni ušlo njenim bistrim očem vse je opazila
    bístro prisl.:
    bistro gleda, misli; bistro je uganil bistvo stvari
SSKJ²
blagoslòv -ôva m (ȍ ō)
1. rel. prošnja za božjo naklonjenost, včasih z obredno kretnjo: dati, dobiti blagoslov; dvigniti roke k blagoslovu; materin blagoslov / apostolski blagoslov papežev
// v krščanstvu obred z znamenjem križa: blagoslov z monštranco / zvoniti k blagoslovu k popoldanskemu cerkvenemu opravilu / blagoslov oljk blagoslovitev
2. vznes. kar povzroča srečo, korist: ta človek je blagoslov za hišo / na tej hiši počiva božji blagoslov; klicati blagoslov na polje srečo, obilje; občutiti blagoslov dela; Vse blagoslove tebi, Ljubljana! (I. Cankar)
 
vznes. zakonski blagoslov otroci
3. nav. iron. privoljenje, potrditev: dati blagoslov za kaj
♦ 
etn. hišni blagoslov podoba z nabožnim besedilom
SSKJ²
bóbnati -am nedov. (ọ̑)
1. udarjati, igrati (na) boben: bobnar bobna; preh. bobnati koračnico
// z enakomernim udarjanjem povzročati votle glasove: dež bobna na šipe, po pločevinasti strehi; bobnati s prsti po mizi
2. preh., star. ob bobnanju naznanjati: birič je bobnal, da bo popoldne dražba
// slabš. vsepovsod razglašati: bobnala je novico po vsej vasi
    bobnajóč -a -e:
    bobnajoči bobnarji; knjiž. bobnajoči (topniški) ogenj bobneči
Celotno geslo Frazemi
bôsi Frazemi s sestavino bôsi:
tá je [pa] bôsa
Celotno geslo Frazemi
bŕk Frazemi s sestavino bŕk:
iméti bŕke [postrížene] na dèž, povédati v bŕk kómu kàj, režáti se v bŕk kómu, smejáti se v bŕk kómu
Celotno geslo Sinonimni
búrja -e ž
močen severovzhodni veterpojmovnik
SINONIMI:
ekspr. burjica
GLEJ ŠE SINONIM: rododendron, vihrav, vihravec
GLEJ ŠE: veter
SSKJ²
cél -a -o tudi -ó [ceu̯prid. (ẹ̑ ẹ́)
1. ki ni razdeljen na kose, dele: na policah so ležali celi in razrezani hlebci; skleda celega krompirja; vlaganje celih kumaric
// ki še ni načet: kolač je še cel, ga še niso pokusili; sod je še cel; naše zaloge so cele
// ki ni poškodovan: pri bombardiranju ni ostala niti ena hiša cela; cela in obtolčena posoda / cela žoga nepreluknjana, nepredrta; srajca je še cela ni še nič raztrgana / stopiti v cel sneg nepregažen, neprehojen; pog. iz tepeža je prišel cel brez ran, poškodb
2. ki predstavlja glede na določeno količino ali obseg polno mero: ta mesec ni dobil cele plače; otrokom ne dajo cele porcije hrane; popil je celo skodelico mleka / plačati je moral celo karto / ura bije cele ure in četrti / cel grunt nekdaj posestvo, ki obsega približno 15–20 ha
// ki zajema določeno stvar v njenem polnem obsegu: prebral je celo knjigo; poslikal je celo steno; celo popoldne je ležal; s celim telesom se je nagnil skozi okno / novica se je razširila po celi deželi; celo življenje je pridno delal; pog. babnica je celo vožnjo klepetala med vso vožnjo; po cele noči je kvartal in popival / ekspr.: cel svet že to ve vsi ljudje; cela vas se mu smeje vsi vaščani
3. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: dobil je cel kup pisem; na semenj so gnali cele črede živine; za celo glavo je višji od tebe; celo uro, večnost te že čakam; cela vrsta problemov je ostala nerešena; tako sem lačen, da bi pojedel celega vola
// omejuje pomen samostalnika, na katerega se veže: saj si že cel mož; postal je cel umetnik; kmalu bo cela gospodična; pripravili so nam celo gostijo; pog. iz te malenkosti je nastala cela afera
// poudarja majhno količino: cele tri evre je vredno; prijavilo se je celih pet ljudi; na razpolago imam celi dve minuti
● 
ekspr. biti cel človek moralno neoporečen, dosleden človek; to delo zahteva celega človeka vse človekove fizične in umske sposobnosti; pog., ekspr. tam je cel hudič godijo se neprijetne, težke reči; ekspr. sin je cel oče zelo mu je podoben; ekspr. tega ne dam za cel svet sploh ne, pod nobenim pogojem; ekspr. propadli so na celi črti popolnoma, v celoti; pog., ekspr. odnesti celo glavo, celo kožo nepoškodovan priti iz tepeža, boja; ekspr. naredi tako, da bo volk sit in koza cela da bo prav za obe strani
♦ 
bot. celi list list, pri katerem listna ploskev ni razdeljena; glasb. celi ton interval velike sekunde; mat. celo število število, ki nima delov enote; šport. osvojiti celo točko; tisk. knjiga je vezana v celo platno, celo usnje ima platnen, usnjen ovitek
    céli -a -o sam.:
    zastar. dobil ga je do celega na svojo stran popolnoma, docela; gaziti na celo, v celo, po celem po nepregaženem, neprehojenem snegu; ekspr. to si je na celem, s celega izmislila popolnoma, čisto; star. konj se je na celem ustavil iznenada, nepričakovano; star. v celem je stvar dobra (gledano) v celoti; na njem ni ostalo nič celega; obleka iz celega v enem delu
     
    mat. ena cela, pet stotink 1,05
Število zadetkov: 448