Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pravopis
popôldan1 -dnéva [u̯d] m (ȏ ẹ̑) ob ~ih se sprehajati; filmski ~i |prireditve|
Pravopis
popôldan2 [u̯d] čas. prisl. (ȏ) popoldne: odpotovati ~
Pravopis
popoldánec -nca [u̯d] m s -em člov. (á) šol. žarg. |popoldanski učenec|
popoldánka -e [u̯d] ž, člov. (á) šol. žarg.
popoldánčev -a -o [u̯d] (á) šol. žarg.
Pravopis
popoldánski -a -o tudi popôldanski -a -o [u̯d] (á; ȏ) ~a malica
Pravopis
popôldne1 -dnéva [u̯d] s (ȏ ẹ̑) redk. popoldan: vse ~ kolesari
Pravopis
popôldne2 [u̯d] čas. prisl. (ȏ) ~ dela na vrtu; včeraj ~
Pravopis
popoldnévnik -a [u̯d] m (ẹ̑) |časopis|
Pravopis
cmáriti -im nedov. -èč -éča; cmárjen -a; cmárjenje (á ȃ) slabš. kaj ~ ribe na žerjavici |počasi peči|; Celo popoldne je nekaj cmarila |pekla, kuhala|
cmáriti se -im se (á ȃ) Na ognjišču se ~ijo vlažna polena; poud. ~ ~ na soncu |sončiti se|
Pravopis
dánes [nə] čas. prisl. (á) ~ je njegov god; ~ popoldne; Pridi ~ teden čez sedem dni; Ognjišča so ~ že redka zdaj; star. Še ~ ta dan se ga spominjajo še zmeraj; za ~
dánes -- [nə] m, pojm. (á) Prepad med takrat in ~ se povečuje; Služba od ~ do jutri nezanesljiva
Pravopis
íti grém in íti grèm dvovid. grémo in grêmo, star. gremò, gréste in grêste, star. grestè, gredó in gredò in grêjo, star. grejò, bom šèl in pójdem itd.; pójdi -te tudi -íte, pokr. ídi -te, nedov. gredóč, star. idóč; šèl [šə̀u̯] šlà šlò tudi šló (íti/ȋti grẹ́m/grȅm, grẹ́mo/grémo, star. gremȍ, grẹ́ste/gréste, star. grestȅ, gredọ́/gredȍ/gréjo, star. grejȍ, pọ́jdem; pọ́jdi/pọ̑jdi; šə̏l šlȁ šlȍ/šlọ́)
1. ~ domov, mimo, peš; iti k/h komu/čemu ~ k frizerju; knj. pog. Ni še šel k izpitu opravljal izpita; Vsak dan gre na pokopališče; iti na kaj ~ ~ koncert; knj. pog. Si že šel na operacijo Si se že dal operirati; omilj. ~ ~ drugi svet |umreti|; ~ po opravkih; ~ za zaslužkom; ~ čakat brata; knj. pog. Popoldne se je šel z nami igrat se je z nami igral; knj. pog.: Iz rane gre kri teče, se cedi; Mleko gre čez prekipeva; Novica je šla od vasi do vasi se je širila; Že tri dni gre sneg sneži; Po nekaterih krajih je šla toča je padala; Kdaj gre vlak odpelje; knj. pog. iti z/s čim ~ s pinceto v rano seči; ~ s svinčnikom čez stran potegniti; ~ s telesom preveč naprej nagniti se; neknj. pog. iti skozi Njena prošnja je šla skozi je bila ugodno rešena; kletv. Pojdi nekam, k vragu, se solit
2. Ključ ne gre v ključavnico; knj. pog.: Barvi ne gresta skupaj se ne ujemata, skladata; Cesta gre čez hrib je speljana; Meso gre rado od kosti se rado loči; Ura gre na enajsto kmalu bo enajst; omilj. ~ na stran |opraviti malo, veliko potrebo|; publ. ~ k filmu postati filmski igralec, filmska igralka; ~ k partizanom, °v partizane; knj. pog. Tudi najmlajši je že šel v službo je že zaposlen; °V kateri razred greš hodiš; knj. pog. iti za kaj ~ ~ šoferja postati šofer; ~ ~ poroka biti porok; brezos. Šlo je na jesen
3. Zdravljenje gre počasi; žarg.: Blago je že davno šlo pošlo; Knjiga gre se dobro prodaja; Veliko izdelkov gre v izvoz se izvaža; Trgovina gre dobro dobro uspeva; Žarnica je šla je pregorela; poud. ~ nad koga |napasti koga, spopasti se s kom|; knj. pog. iti komu/čemu Matematika mu ne gre je ne obvlada; Polenta mu ne gre ne tekne; poud., z nedoločnikom Vse naredi zate, ti pa mu greš nagajati |mu nagajaš|; s smiselnim osebkom iti komu/čemu Gre mu dobro; knj. pog. iti komu/čemu za koga/kaj Gre mu za napredek prizadeva si, trudi se; iti z/s kom/čim S podjetjem ne gre najbolje; brezos. iti za koga/kaj Tu ne gre za nesrečo, pač pa za prekršek; Kadar gre za človeka, se je treba potruditi; Za kaj je šlo v predavanju kaj se je obravnavalo; poud. Gre za življenje in smrt |usodno je|; poud., z nedoločnikom ali stavčno Ne gre dvomiti o tem |ni mogoče|; Ne gre, da bi jaz samo delal, ti pa lenaril |ni dopustno|; Poskušal je vstati, pa ni šlo |ni mogel|

íti se grém se in íti se grèm se (í/ȋ ẹ́; í/ȋ ȅ) kaj ~ ~ slepe miši; iron. ~ ~ znanstvenika |hoteti biti znanstvenik|; Kaj se pa greste |Kaj delate, počenjate|; s smiselnim osebkom iti se komu Ne gre se mi še domov |Ne da se mi še iti domov|; brezos. iti se za kaj Za kaj se gre? Za kaj gre
Pravopis
kasnó in kásno mer. čas. prisl. -êj(š)e (ọ̑; á; ȇ) pešaj. pozno: Danes smo ~ jedli; ~ popoldne; Pridite kasneje; To bo narejeno najkasneje v treh dneh
Pravopis
mašíti -ím nedov. máši -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; mašênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ luknje; poud. ~ nalogo celo popoldne |delati, sestavljati|; poud. mašiti kaj v kaj ~ dračje v peč |s silo tlačiti|
mašíti se -ím se (í/ȋ í) poud. ~ ~ skozi ozka vrata |tlačiti se, riniti se|; poud. mašiti se z/s čim ~ ~ s pečenko |naglo, pohlepno jesti pečenko|
Pravopis
ordinírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; ordiníranje (ȋ) Zdravnik ~a vsako popoldne |sprejema bolnike|; dvovid. ordinirati koga/kaj zdrav. žarg. ~ antibiotike predpisati; ver. |podeliti kleriški red|
Pravopis
pooblačítev -tve ž, pojm. (ȋ) ~ neba; števn. napovedovati popoldanske ~e
Pravopis
popestríti -ím dov. popéstril -íla, nam. popestrít/popestrìt; drugo gl. pestriti (í/ȋ í) komu kaj ~ bolniku popoldan; ~ izbiro blaga
Pravopis
posédati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; posédanje (ẹ́; ẹ́ ẹ̑) koga/kaj ~ goste, otroke za mizo; Cele popoldneve ~a
posédati se -am se (ẹ́; ẹ́ ẹ̑) Grob se ~a
Pravopis
pôzno čas. prisl. -êj(š)e (ó; ȇ) ~ priti; oditi ~ popoldne; ~ v noč; pripeljati se uro pozneje; Tak ni bil ne prej ne pozneje; oddati nalogo najpozneje v enem letu
Pravopis
preklečáti -ím dov. preklečánje; drugo gl. klečati (á í) kaj ~ vse popoldne v kotu
Pravopis
preklepetáti -ám in preklepetáti -éčem dov. preklepetánje; drugo gl. klepetati (á ȃ; á ẹ́) kaj ~ popoldne
Pravopis
presédati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; presédanje (ẹ́; ẹ́ ẹ̑) koga/kaj ~ učence; poud. ~ popoldneve na vrtu |sedeč preživljati|; poud. presedati komu Čakanje mu ~a |mu je zoprno|; ~ na več postajah
presédati se -am se (ẹ́; ẹ́ ẹ̑) ~ ~ na stolu
Število zadetkov: 36