velik prid., F291, ardor, vrozhúſt, ẛhganîe, velika vrozhina; augustus mansis, veliki ſerpán; betonica, erdezha velika rosha; blepharo, s'velikimi obervi; bucculentus, kir ima velika uſta, velik gobez, kakòr lev; consiligo, -nis, tá veliki telok, enu ẛeliṡzhe; festum Aſsumptionis, veliki ſhimaren; festum Pashcatis, velika núzh, vuẛam; funus solenne, pogreb s'veliko zhaſtjó; grandevitas, velika ſtaroſt; grandis, -de, velik; majus, veliki travna méſſez, veliki travn; parasceve, perpravlanîe, veliki petek; porsiculum, tá mala vratiza na teh velikih; umbella, -ae, ena ſeinzhiza, ali taiſta ſtreiſhiza, katero te velike goſpè v'rokah pred ſabo noſſio, de yh ſonze ne opezhe; prim. vekši
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: velik prid., F2, Dat veniam corvis vexat censura columbas. [D. J. Juvenalis, Sat.II., 63]. Ta male tat na gavgah visy Ta velik pak, se ſa miſo posady. Truber, fol. 127.; glej opombo pri geslu gavga; pteridium, -dii, velike praprat. Scopoli [169, 170: Pteridium. Incolis Velka praprat, parbret; v seznamu Nom. Carn. Welka parbret]
Zadetki iskanja
Vorenc
Vorenc
nezmasno prisl., F9, avidè, neẛmaſnu; enormis, et hoc enorme, neṡmaſnu velik, groṡovitnu velik; enormiter, neṡmaſnu; immoderatè, neṡmaſnu; immodicè, neṡmaſnu; intemperanter, intemperatè, neṡmaſnu, poshréſhnu; luxuriare, vel luxuriari, tudi lotrovati: ne ſpodobnu ṡhiveti, ali neṡmaſnu; luxuriosè, neṡmaſnu, prevezh luṡhtnu; vegrandis, -de, neṡmaṡnu, ali ſylnu velik
Vorenc
prestor m, F4, clima, -tis, lufft, en velik preſtor, ali en gviſhen deil Neba; expatiari, ſe reſtegovati, reſpreſtraniti, velik preſtor notar vṡèti; spatium, -tÿ, proſtor, ali preſtor; vastitas, ſylnu velik preſtor
Vorenc
bati se nedov., F20, abhorreſcere, ſe ſylnu bati; afformidare, ſe vſtraſhiti, preſtraſhiti, velik ſtráh iméti, ſe bati; formidare, ſe ſtraſhiti, ſe bati, zagou biti; hydrophoebus, kateri ſe te vodè bojy; metuere, ſe ſtraſhiti, ſe bati; ne metuas, nikár ſe ti ne bui; pavendus, -a, -um, kateriga ſe moremo bati; pavere, ſe vſtraſhiti, ſe bati, zagovati; pertimere, pertimescere, ṡlú ſe bati, ali ſtraſhiti; praeformidare, ſe ſylnu preſtraſhiti, mozhnú ṡkarbéti, ſylnu ſe bati; praemetuere, ſe poprei bati; praetimere, ſe ſylnu, inu ṡlu bati; reformidare, ſe ſylnu bati, en velik ſtráh iméti; subtimere, enu malu ſe bati, ali ſtraſhiti; subvereri, cilú malo ſe bati; timendus, -a, -um, kateriga ſe je potréba bati; timere, ſe bati, ſe straſhiti; verendus, -a, -um, kateriga ſe je bati, ſtraſhán; vereri, ſe bati, ſe vpirati; zelotes, -tis, en aifrar, kateri ſe boji, de tú kar on lubi, je tudi enimu drugimu gmain
Vorenc
gavge (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž mn., Dat veniam corvis vexat censura columbas. [D. J. Juvenalis, Sat.II., 63]. Ta male tat na gavgah visy Ta velik pak, se ſa miſo posady. Truber, fol. 127. [Iz katerega Trubarjevega dela je Pohlinov navedek, nismo mogli preveriti. Pregovor: Te male taty na galge obejſhajo, te velike ṡa miẛo posajajo, ima tudi Vorenc v slovarju na str. 14a . Podobna zapisa imata npr. Sebastijan Krelj: Brumne vesi, velike tati pak za mizo posadi (Plet.II., 762, vésiti), in Janez Svetokriški v Sacrum promptuarium, Pars II., Venetiis 1695, 9 in 10: Ah kulikukrat en velik tat ſapouej tiga maliga tatova obeſsit! ... satorai je dobru rejſs de gauge nej ſo sa te velike taty, ampak sa te maihine.]
Vorenc
greh m, F24, anatocismus, zhinsh od zhinṡha, velik gréh; concriminari, pokregati, poſvariti, dolṡhiti, toṡhiti s'en gréh; crimen, gréſhnu djanîe, iṡrok, velik gréh; crimen inferre alicui, eniga s'en gréh obdolṡhiti; desine â peccatis, puſti od gréhou; Eva auctrix peccati, Eva ie bla ena ſazhetenza tega greha [poznejši pripis neznane roke]; exors culpae, pres gréha; impeccabilis, nepregréſhni, kateri ne more gréha, ali hudiga ſturiti; imunis ſcelerum, pres obeniga gréha, kateri nei nikgár gréha ſturil; insons, -tis, pravizhnu, pres krivize, preṡ gréha, nedolṡhin; originale peccatum, porodni gréh, poerbani gréh; peccatorum onus, teṡhava teh gréhou; peccatum, gréh; peccatum capitale, naglavni gréh; peccatum mortale, vel lethale, ſmertni gréh; peccatum veniale, odpuſtlivi gréh, mali vſakdanî gréh; piaculum, -li, vel piamen, offer ṡa odpuṡzhanîe teh gréhou, ṡa ṡmyrjenîe; poenitudo, grévenga, ṡhalovanîe, ṡhaloſt velika zheṡ gréhe; propria mea culpa, moi laſtán gréh; scrupulosus, -a, -um, preſtraſhene veiſti, ſtraſhlive veiſti, gréha bojezhi, ſtraſhán; vitiositas, hudoba, huda navada, gréh, folſhia; voluntaria peccata, ſamovolni gréhi
Vorenc
groza ž, F7, adhorere, adhorescere, od grosè mozhnu ſe preſtraſhiti, oſterméti; cohorrere, cohorrescere, ſe preſtraſhiti, od ſtraha trepetati, veliko groṡo iméti; formido, formidatio, groṡa, ſtráh; horescere, ſe ṡderṡniti, groṡa biti, ſe ṡleniti; horror, groṡa, ſtráh, trepetanîe; pavor, ſtráh, groṡa, velik ſtráh, inu zagovanîe, plaſhenîe; reformidatio, velik ſtráh, ali groṡa
Vorenc
grozoviten prid., F8, crudelis, groṡovitin, nevſmilen; crudescere, groṡoviten perhajati, tudi oſroviti; formidabilis, groṡoviten; horrens, groṡoviten; immanis, groṡoviten, velik, ſylnu velik, ſtraſhán; immitis, groṡoviten, nekroták, nepokojen; inclemens, -tis, nevſmilen, nepriaṡniu, groṡoviten, negladiu; saevus, -a, -um, groṡovitin, ṡlobán, ſylnu húd
Vorenc
strah m, F43, afformidare, ſe vſtraſhiti, preſtraſhiti, velik ſtráh iméti, ſe bati; concastigare, kaſhtigati, v'ſtrahu derṡhati; dei timor, Boṡhji ſtráh; domitura, -ae, vkrotenîe, enu v'ſtráh vṡètje; formido, formidatio, groṡa, ſtráh; haeret lingva metu, jeſt ne morem od ſtraha govoriti; interritus, -a, -um, nepreſtraſhen, presſtraha, pres ſtraha; metus, ſtrah; pavor, ſtráh, groṡa, velik ſtráh, inu zagovanîe, plaſhenîe; scrupulosè, teṡhku, s'ſtrahom, inu s'ṡkarbjó; terror, ſtráh, vſtraſhenîe
Vorenc
strašan1 prid., F26, cyclops, en ſtraſhni Riṡ; formidolosus, -a, -um, ſtraſhán, ṡlu ſtraſhán; horrendus, -a, -um, ſylnu groṡovit, ali ſtraſhán; horrescens, ſtraſhán; horridus, -a, -um, strashán; immanis, -ne, groṡoviten, velik, ſylnu velik, ſtraſhán; monstrosus, -a, -um, zhudne, ſtraſhne ṡhtalti; monstrum, zhudu ſtraſhlivu, ſtraſhnu zhudu, ſpaka; pavidus, -a, -um, ſtraſhán, plaſhán, preſtraſhen; performidatus, -a, -um, preſtraſhen, ſylnu groṡán, ṡalu ſtraſhán; permetuere, ſe preſtraſhiti, ſtraſhán biti; proterrere, eniga preſtraſhiti, inu ſtraſhniga ſturiti; timens, bojezhi, ſtraſhán
Vorenc
vihar m, F10, importuosus, -a, -um, kir nei porta ṡa barke, kir ſe ne morejo barke, ali ladje poſtavlati, perpinîati, pred viharji obarovati, vſtavlati; irrumpens ventus, en nagel vihár, inu piṡh; naufragium, ſtrenîe, reṡbienîe, ali potoplenîe barke, ali ladje, ẛa volo velikih viharjou, inu fortune na murju; nimbus, -bi, en naliu, vihár; procella, -ae, vihár s'naglim deṡhjam, hudu vreme; procellere, ſtreſti, ṡlomaſtiti s'ſhumeinîam, s'viharjam inu s'hudim vremènom ṡlomaſtiti; procellosus, -a, -um, polhin viharjou inu hudiga vremena; tempestas, -tis, vremè, vihár, zhaṡ, ali zait; turbo, -nis, velik ſyln véter, vihár; vortex, -cis, vertulka, tumf, karniza, vertázha, vihár, ali velik véter
Vorenc
grozovitno prisl., F5, dirè, groṡovitnu; enormis, neṡmaſnu velik, groṡovitnu velik; ferociter, groṡovitnu, prevṡètnu; saeviſsimè, cilú do konza groṡovitnu; saeviter, groṡovitnu
Vorenc
kotel m, F8, aeneator, -oris, en paukar, kateri na kotle bye; ahenum, en kotel kuffraſt, ali s'brona; aquiminarium, kotel ẛa vinu hladiti; cacabus, en kotel; caldarium, kotel ẛa gorko vodó; cortina cum cortinali, en kotel velik s'pezhizo ẛa farbarje; lebes, -tis, kotel, ali velik loniz; urnarium, -rÿ, ena poliza ali meiſtu, kamer ſe poſtavlejo piṡkri, vodene krugle, ṡhkaffi, kobli, kotli, etc:
Vorenc
boršt m, F21, castanetum, koſtanîou bórſht; collucare, poſſékati, en bórſht, ali eno loṡó; dumetum, en ternîa bórſht; echo, odbianîe [glasu] v'eni dolini, ali borſhtu; glandaria sylva, ṡhelodni borſht; ilicetum, -ti, zerou borſht; incaeduus, -a, -um, nepoſékan, ena prepovédana hoſta, ali bórſht, v'katerim ſe ne ſmei nyzh vſékati; lauretum, -ti, lorberṡki bórſht; lucus, -ci, en luṡhten vert, ali bórṡht, v'katerim oben ne smei ſékati; myrtetum, -ti, borṡht, ali vert takeſhnih drivès; nemorosus, -a, -um, locus nemorosus, meiſtu v'borṡhti, kir je goṡzhava; nemus, en luṡhten ṡelen borṡht; olivetum, -ti, vert, ali borṡht, ali hrib, ali gorra s'olikami naſajena; pinetum, -ti, enu meiſtu, ali borṡht ſmrékou, ali jelou; quercetum, -ti, hraſtou bórṡht, hraſtovina; saltus, -ti, en góſd, ali en velik bórṡht, s'veliko goṡzhavo; strages nemorum, doſti poſſékaniga borṡhta; sylva, -ae, ena hoſta, ali borṡht; sylva glandifera, bórṡht ṡa ṡhelod; sylvicula, -ae, en divji móṡh, kateri v'borṡhtih prebiva; sylvifragus, -a, -um, kateri drevjè podera, ali borṡhte poſekuje
Vorenc
cagovanje s, F4, C. est rarò in usu, nam loco C. ponitur Z. vel K. ut Zaguvanje; consternatio, preſtraſhenîe, zagovanîe; desperatio, zaglivoſt, zagovanîe; pavor, ſtráh, groṡa, velik ſtráh, inu zagovanîe, plaſhenîe
Vorenc
cvinkanje s, F2, multisonus, -a, -um, mnogitere ẛhtime, glaſſú, ali zvinkanîa, inu ſhumeinîa; personare, ṡgoniti, zvinkati, en velik glas s'zvinkanîam dati, ſhumlati
Vorenc
cvinkati nedov., F5, aſsonare, perſhtimati, v'kupai zvinkati, buzhati, brenzhati; consonare, v'kupai zvinkati; cymbalista, tá kateri na taiſtu zvinka, ali ygrá; personare, ṡgoniti, zvinkati, en velik glas s'zvinkanîam dati, ſhumlati; sonare, ṡgoniti, lautati, glaṡ dati, zvinkati
Vorenc
činž m, F23, anatocismus, zhinsh od zhinṡha, velik gréh; census, zhinṡh, dazia; colonarium, zhinṡh od nyve; dare in elocationem, na zhinṡh dati; elocatio, fit, z[h]inṡh; incensus â censu, pres zhinṡha; intereſse, obreiſt, zhinṡh, uher; intereſse â pecunÿs, zhinṡh od danarjou; locare, vdiniati, na zhinṡh dati; locatarius, -rÿ, kateri na zhinṡh vṡame, ali ima; locatio, na zhenṡh dajanîe; locator, kateri na zhi[n]sh, ali na fit daje; meritorius, -a, -um, tudi na zhinṡh dán; oblocare, v'zhinṡh dati, vdiniati; pensitare, tudi zhinṡ[h] plazhovati; reditus, -us, perhodik, zhinṡh, naṡai prihod; supercurrere, obilniſhe ſadú perneſti, kakòr bi kei en grunt zhinṡha perneſſil; tributarius, -a, -um, ṡhtiuri, ali zhinṡhu podverṡhen, kateri more zhinṡh, inu ṡhtiuro dajati; tributum, -ti, ṡhtivra, zhinṡh, davki, daz; trientarium foenus, ta zhinṡh, kateri ſe vṡame ṡhtiri od ſtú; vectigal, zol, zhinṡ[h], dazia, ṡhtiura, leitni davuk; prim. cinž
Vorenc
čisto1 prisl., F11, castè, poſhtenu, brumnu, zhiſtu; enucleate, ozhitnu, ṡaſtopnu, zhiſtu, inu jaſnu; intemeratè, zhiſtu, nemadeṡhnu; limpidè, biſtru, zhiſtu; liquide, liquidò, ozhitnu, jaſnu inu zhiſtu; luculente, zhiſtu ali jaſnu, ṡaſtopnu; luculenter, prou ṡaſtopnu, prou zhiſtu; luculentus, -a, -um, ſylnu jaſſen, ṡalu jaſſen, zhiſtu vidéozh, velik; mundè, vel munditer, ſnaṡhnu, zhiſtu; nitide, lipú, zhiſtu; pure, zhiſtu
Vorenc
človek m, F66, adagia sunt: Poshtenîa ſe zhlovik vuzhy od tovarshtva; candidus homo, en zhlovik riſnizhen; decrepitus, -a, -um, en ſtar zhlovik, kateri v'jamo viſſy, cilú ſtar; ecce homo, pole en zhlovik; empetrum, -tri, enu ẛeliṡzhe ẛa kamen v'zhlovéki; gigas, en Ris, en velik viſſok zhlovik, junazhki; homo, zhlovik; hybrida, en zhlovik, kateriga ozhe, inu mati, néſta obá s'ene deṡhele; indigena, en deṡhelṡki zhlovik, en domazhi v'enim drugim kraju rojen; iners frigus, en otoṡhen mraṡ, kateri zhlovéka leiniga déla; laborifer, ut laborifer homo, en zhlovik s'velikim déllam obdán; nauci homo, ṡanikerni zhlovik; paganus, -ni, en vaṡki zhlovek, is vaſſy; pituitosus, -a, -um, zhlovik vodene kryi, ſhmerkou; plumbeus homo, en teṡhák zhlovik, en tempil; popa, -ae, debeliga trebuha, en madál zhlovik, kateri vſeṡkuṡi jei, inu mu nyzh natekne
- èloveki mn., F2, fluxi homines, zhlovéki vſim luſhtam podani; homines, ljudjè, zhlovéki
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 7
- Naslednja »
Število zadetkov: 127
Dostopnost