Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
admirál -a (ȃ) 
  1. 1. najvišji vojaški čin v mornarici ali nosilec tega čina: admiral Jugoslovanske ljudske armade
  2. 2. tip zahodnonemškega osebnega avtomobila znamke Opel: pred hišo se je ustavil opel admiral
  3. 3. zool. velik dnevni metulj s pisanimi krili, Pyrameis atalanta
SSKJ
alárm -a (á) 
  1. 1. zvočni znak, ki opozarja na bližajočo se nevarnost, poplah: dati alarm proti požaru; gasilski, letalski alarm / sirene tulijo alarm; četni trobentač je zatrobil alarm
     
    strojn. zvočni ali optični znak, ki opozarja, da je stroj v nevarnosti
    // čas nevarnosti, zlasti ob letalskih napadih: alarm je trajal pol ure; med alarmom so bili v zaklonišču; sirene naznanjajo konec alarma
  2. 2. pog., ekspr. nemir, hrup: ves ta alarm je nepotreben; njihov prihod je vzdignil velik alarm
SSKJ
àli in ali vez. (ȁ) 
  1. 1. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov
    1. a) ki se vsebinsko izključujejo: vaščani so se poskrili po kleteh ali pobegnili v gozd; ranjena zver pobegne v goščavo, da tam ozdravi ali pogine; jaz ali ti, eden mora odnehati; recite da ali ne / ali ne more ali noče, uči se ne; bodisi star ali mlad, vsak se boji umreti; včasih okrepljen ali ubogaj ali boš pa tepen v nasprotnem primeru
    2. b) ki kažejo na možnost izbire: naročiti se na vso zbirko ali na posamezne knjige; naj pride v šolo ali oče ali mati ali kdo drug; pisar. nastop službe takoj ali po dogovoru / srbski ali hrvatski jezik; marec ali sušec; nekdaj, v naslovih knjig Veseli dan ali Matiček se ženi
      // za popravek ali dopolnitev prej povedanega: upanja je zelo malo ali pa nič; vrne se čez dve uri ali še prej; za vasjo je ribnik ali, bolje rečeno, mlaka; poslušaj, ti Janez, ali kako ti je že ime!
       
      pog. leto dni ali kaj je od tega približno; ekspr. prej ali slej bomo tudi z njim obračunali nekoč gotovo; ekspr. čemu opomini, saj jih tako ali tako ne posluša sploh ne; ekspr. rada ali nerada, vrnila se bo tudi proti svoji volji; ekspr. naj bo tako ali drugače, jaz ostanem kakorkoli
  2. 2. raba peša, v protivnem priredju za izražanje
    1. a) nasprotja s prej povedanim; pa, a, toda: bil je velik čudak, ali otroci se ga niso bali; stopil je za njo, ali ker se ni ozrla, se je obrnil; ekspr. denar ima, ali kaj (mu pomaga), ko pa ne ve, kam z njim / včasih okrepljen odpustil je, ali krivice vendar ni mogel pozabiti
    2. b) nepričakovane posledice: konjički so majhni, ali neverjetno žilavi
  3. 3. v vprašalnih odvisnih stavkih za uvajanje vprašanja: še enkrat te vprašam, ali boš šel / kaj pravite, ali bi šli ali pa bi še malo posedeli
    // za izražanje domneve, negotovosti: ne vem, ali je še živ; ali tekma sploh bo, še ni prav nič gotovo
  4. 4. ekspr., v prislovni rabi za izražanje zahteve po odločitvi za eno od dveh možnosti: moraš se odločiti: ali — ali
SSKJ
altruíst -a (ȋ) altruističen človek, nesebičnež: bil je velik altruist; oče altruist, sin pa tak egoist!
SNB
analógniSSKJ -a -o prid. (ọ̑)
1. ki podaja podatke, informacije zvezno, nepretrgano: analogni zapis; Včasih je veljalo, da digitalni zaslon zagotavlja mnogo kakovostnejši prenos slike, vendar je obdelava analognega signala tako močno napredovala, da razlike skoraj ne opazimo več
2. ki deluje na osnovi tako podanih podatkov in informacij: analogni modem; analogni priključek; analogni telefon; Priprava zmore natančnost laserskega gramofona in dobro osredotočenost, ne da bi pri tem izgubil kaj od naravnosti analogne naprave
3. ki kaže določeno veličino s kazalci na številčnici namesto z na zaslonu izpisanimi števili: analogna ura; Armaturno ploščo sestavljata velik analogni števec hitrosti in manjši digitalni prikazovalnik E nem. analog iz (↑)analogíja
SNB
ántivírusnik -a m (ȃ-ȋ)
protivirusni program; protivirusnik: Antivirusnik na disku zavzame precej prostora in porablja velik del delovnega spomina E univerbizirano iz ántivírusni prográm
SSKJ
apetít -a (ȋ) 
  1. 1. želja, potreba po jedi; tek: dobiti, izgubiti, pokvariti si apetit; ima velik apetit; biti brez apetita; jesti z apetitom
  2. 2. ekspr. močna želja, pohlep po čem: apetit neokolonialistov
SSKJ
areál -a (ȃ) območje zemljepisne razširjenosti česa, površina: povečati areal plodne zemlje; gozdni areal / ravninska mesta imajo velik areal; to ozemlje je po arealu večje, po številu prebivalcev manjše
 
biol. areal bukovega gozda; lingv. raziskovati areale posameznih sufiksov
SSKJ
atómski -a -o prid. (ọ̑) 
  1. 1. nanašajoč se na atom: atomska energija / atomska fizika fizika, ki raziskuje atom
  2. 2. nanašajoč se na izkoriščanje atomske energije: elektrarna na atomski pogon; atomski reaktor; atomska bomba; atomska podmornica; atomsko orožje / atomska eksplozija eksplozija atomske bombe; atomska goba velik oblak dima po eksploziji atomske bombe
    // konferenca o prepovedi atomskih poskusov; atomska vojna; atomsko oboroževanje / atomske države
    ● 
    atomski vek ali atomska doba 20. stoletje; pog., ekspr. atomska lepotica čudovita, očarljiva lepotica
    ♦ 
    kem. atomska masa število, ki pove, kolikokrat je masa atoma kakega elementa večja od mase vodikovega atoma; atomska skupina skupina atomov, ki ne obstaja samostojno, ampak le kot del spojine; atomska teža atomska masa; atomsko jedro pozitivno naelektren središčni del atoma; atomsko število število, ki določa položaj elementa v periodičnem sistemu
SSKJ
avstríjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Avstrijce ali Avstrijo: avstrijski državni prvak; avstrijska vlada / avstrijski igralci so imeli velik uspeh
// nanašajoč se na staro Avstrijo: avstrijski cesar; avstrijska krona / avstrijski Slovani
SSKJ
ávtokár -a (ȃ-ȃ) v nekaterih deželah velik, udoben avtobus za potovanja ali izlete: avtokari se ustavljajo zmeraj na trgu sredi mesta
SSKJ
bábež -a (ȃ) redko babjak: ta možak je velik babež
SSKJ
bábilon -a (ȃ) ekspr. velik nered, zmešnjava: pri njih je pravi babilon; kakšen babilon pa imate / na ladji je bil cel babilon jezikov govorilo se je dosti različnih jezikov
SSKJ
babilónski -a -o prid. (ọ̑) 
  1. 1. nanašajoč se na Babilonce ali Babilon: babilonska kultura; babilonska klinopisna pisava
     
    babilonski stolp po bibliji stolp, ki naj bi segal do neba; babilonska sužnost sedemdesetletno izgnanstvo Izraelcev v Babilonu
    // star., kot luteranska psovka za katoličane nesramen, razuzdan: vlačuga babilonska; prase babilonsko
  2. 2. ekspr., v zvezi z zmešnjava, zmeda zelo velik: vladala je prava babilonska zmešnjava
SSKJ
bábjak stil. bábjek -a (ȃ) slabš. ženskar: to ti je velik babjak / ekspr. ti babjak, slepar
// ekspr. bojazljiv človek: pustili so puške in zbežali, babjaki!
SSKJ
baháč -a (á) kdor se (rad) baha: kadar je pijan, je velik bahač; imajo ga za lažnivca in bahača
SSKJ
báhanje in bahánje -a (á; ȃ) glagolnik od bahati se: to je le prazno bahanje
 
preg. velik v bahanju, majhen v dejanju
SSKJ
bájen -jna -o prid. (ȃ) 
  1. 1. knjiž. nenavadno lep, čudovit: Jesen, jesen, ti lepi, bajni čas (J. Murn) ; pogled na mesto je bajen; bajne izložbe
    // ekspr. zelo velik: dobili so bajen plen; pošilja jim bajne vsote
  2. 2. tak kot v bajki: bajni svet; bajna bitja
    bájno prisl.: ta človek bajno zasluži; bajno lepa dolina
SSKJ
bájram -a (ȃ) velik muslimanski praznik: praznovanje bajrama po ramazanu
SSKJ
balansír -ja (í) strojn., nekdaj velik vzvod za povezovanje parnega stroja s črpalko v rudniku ali s pogonskimi kolesi na ladji
Število zadetkov: 1062