Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pravopis
velíko1 -- s, pojm. (í) ~ je bilo porabljenega
Pravopis
velíko2 -- nedol. količ. štev. (í) Zbralo se je ~ ljudi; ~ lepote; z ~ truda zgraditi svoj dom; spis z ~ napakami
Pravopis
velíko3 mer. prisl. (í) ~ brati, se gibati; ~ bolj, več; ~ večja poraba
Pravopis
velíko4 povdk. (í) Dva milijona, to res ni bilo ~
Pravopis
vêlik -íka -o; véčji -a -e (é ȋ í; ẹ̑) ~ človek; ~a ljubezen; za dlan ~a površina; poud. ~a starost |visoka|; biti srednje ~; poud. ~ kot gora |zelo|; večji kot brat, od brata; ta véliki umetnik; France Prešeren, véliki slovenski pesnik
véliki -a -o, v zvezi velika noč velíka, knj. pog. velíki -a -o (ẹ̑; í; ȋ) ~ urni kazalec; star. ~ srpan avgust; jezikosl. ~ stavek; star. ~ traven maj; jezikosl. ~a poved; ~a začetnica; pokr. ~a maša veliki šmaren; ver. ~a sobota |velikonočna sobota|
véčji -a -e (ẹ̑) povzročiti ~o škodo
nàjvéčji -a -e tudi nájvéčji -a -e (ȁẹ̑; ȃẹ̑) mat. ~ skupni delitelj
véliki -ega, knj. pog. velíki -ega m, člov. (ẹ̑; í; ȋ) premoč ~ih nad malimi
vélika -e, knj. pog. velíka -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ̑; í; ȋ) moda za ~e; nečlov., prakt.sp. napisati z ~o z veliko začetnico
véliko -ega, knj. pog. velíko -ega s, pojm. (ẹ̑; í; ȋ) storiti kaj ~ega
na véliko mer. prisl. zv., knj. pog. na velíko (ẹ̑; í/ȋ) ~ ~ trgovati z žitom
po vélikem mer. prisl. zv., knj. pog. po velíkem (ẹ̑; í/ȋ) ~ ~ pospraviti
po véčjem mer. prisl. zv. (ẹ̑) star. ~ ~ vse sam narediti večinoma
velikóst -i ž, pojm. (ọ̑) razvrstiti učence po ~i
Pravopis
veliko..2 prvi del podr. zlož. |veliko| velikobeséden, velikopotézen
Pravopis
véliko.. prvi del podr. zlož. (ẹ̑) |velik| vélikonémec; vélikobritánski, vélikodržáven, vélikosobóten, vélikosŕbski
Pravopis
velíko.. prvi del podr. zlož. (í) |velik| velíkokalíbrski
Pravopis
veliko..1 prvi del podr. zlož. |velik| velikomeščàn; velikonôčen, velikosvétski
Pravopis
Véliko sláno jézero -ega -ega -a s, zem. i. (ẹ̑ á ẹ̑) |severnoameriško jezero|
Pravopis
Véliko Tínje -ega -a s, zem. i. (ẹ̑ í) na ~em ~u
velikotínjski -a -o, neurad. tínjski -a -o (ȋ; ȋ)
Velikotínjčan -a, neurad. Tínjčan -a m, preb. i. (ȋ; ȋ)
Velikotínjčanka -e ž, preb. i. (ȋ)
Pravopis
ústa úst s mn. z ústi, °ústmi (ú; ú ȗ) nesti žlico v ~; poljubiti na ~; moleti jezik iz ust; dihanje ~ na ~; poud.: Pri hiši je veliko lačnih ust |ljudi|; ~ blagajne |odprtina|; Novica gre od ust do ust |se hitro širi|; ne imeti kaj dati v ~ |biti reven, stradati|; na vsa ~ hvaliti |zelo, navdušeno|; Sama ~ so ga |Zelo veliko govori; Zelo veliko jé|
Pravopis
ta določni člen, neknj. pog.: ~ grdi del poti je že za nami grdi; Otrok že jé s ~ veliko žlico z véliko; Veliko je prestala, a ~ hudo jo še čaka hudo; Doma je od dvanajstih otrok ostal samo ~ najmlajši najmlajši; Med vojno je bil pri ~ belih pri belogardistih, domobrancih; Dobili so ~ mlado snaho; prijeti za ~ sladke za lase na sencih; Toliko je po ~ malem vredno najmanj
Pravopis
vréden -dna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) hiša, ~a petdeset milijonov; poud.: ~ človek |zelo dober, pošten; zelo sposoben|; dosti ~ nakit |dragocen|; eden vrednejših pesnikov |pomembnejših|; nevtr. biti veliko ~; vreden koga/česa pomilovanja ~ človek; iron. svojega denarja ~ človek |slab, pokvarjen|; poud.: zlata ~ nasvet |zelo dober, koristen|; ženska, ~a greha |privlačna, zapeljiva|; Ni ~, da zanj skrbiš |ne zasluži|; vreden za koga/kaj stanovanje, veliko ~o ~ družino; poud. Ta prstan je zame veliko ~ |mi veliko pomeni|
vrédno -ega s, pojm. (ẹ́) ločiti ~ od nevrednega
vrédnost -i ž, pojm. (ẹ́) določiti ~ hiše; blagovna ~; poud. Ta roman nima nobene ~i |je slab|; števn., neobč. kulturne ~i vrednote
Pravopis
dáti dám dov. dáš dá; dáva dásta dásta; dámo dáste dájo, privzdig. dadó, dadé; dàj dájte; dál -a, dát, dán -a; (dàt) (á) komu/čemu koga/kaj ~ bratu knjigo na posodo, v dar; ~ sosedu hčer za ženo; ~ izdelku dokončno obliko; ~ otrokom jesti; knj. pog.: ~ fantu košarico |zavrniti povabilo na ples|; ~ komu po grbi natepsti ga; premagati ga; ~ komu prav |soglašati z njim|; dati koga/kaj ~ denar v banko; ~ kaj na zapisnik, v zapisnik; star. ~ knjigo med ljudi izdati; ~ sina v šolo; ~ sina učit; ~ izjavo |izjaviti|; ~ obljubo |obljubiti|; ~ odpoved |odpovedati službo|; ver. ~ odvezo; ~ kuhat; dati kaj za koga/kaj poud.: ~ svoj glas za kandidata |glasovati zanj|; ~ življenje za domovino |umreti za|; knj. pog.: Koliko si dal za avto plačal; ~ ~ liter |plačati pijačo v kaki druščini|; neknj. pog.: ~ čez izbruhniti, izbruhati; posestvo čez ~ prepisati; neknj. pog. dati skozi ~ veliko skozi veliko pretrpeti; nedov., poud. dati na koga/kaj veliko ~ ~ poštenost |zelo ceniti|; v velelniku Daj no daj, kaj boš pravil |izraža zavrnitev|; Dajmo, dajmo, ne tako počasi |izraža ukaz|; Le dajte, povejte po pravici |izraža spodbudo|; knj. pog., z nedoločnikom: Dajmo si ogledati še to oglejmo si; Dajmo ga (piti); Dajte se pomakniti naprej pomaknite se; v zvezi z bog: Bog daj srečo |izraža najboljšo željo|; Zakaj molčiš, bog te je dal |izraža nejevoljo, nestrpnost|; Bog ne daj, da se to zgodi |izraža svarilo, prepoved|
dáti se dám se (á) z nedoločnikom ~ ~ motiti; Vrata se ne dajo zapreti; knj. pog. Daj se kaj videti Pridi na obisk; brezos. Nič se ne da spremeniti |ni mogoče|; s smiselnim osebkom dati se komu Ne da se mu delati; poud., v zvezi kar se da Srečni so ~ ~ ~ |zelo|; Teci, kar se le (najbolj) da
dáti si -ám si (á) ~ ~ duška |v jezi povedati, kar je treba|
Pravopis
kùp kúpa m (ȕ ú) gnojni ~i; ~ krompirja; nametati kaj na ~; spravljati seno v ~e; poud.: imeti ~ opravkov |mnogo, veliko|; toliko ljudi na ~u |skupaj|; zaslužiti na ~e denarja |veliko|; držati se kot ~ nesreče |obupano, žalostno|
Pravopis
množína -e ž (í) meriti ~o padavin količino; publ. velika ~ hrane veliko; neobč. ~ trgovin na ulici veliko; pojm., jezikosl. |slovnično število|
Pravopis
mrgoléti -ím nedov. mrgôli -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; mrgolênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) V zraku so mrgoleli komarji; redk. Nad pečmi je mrgolel dim migotal, trepetal; poud., s smiselnim osebkom mrgoleti koga/česa V nalogi ~i napak |veliko jih je|; poud. mrgoleti od koga/česa Polja ~ijo ~ ljudi |veliko jih je|; mrgoleti komu Od groze so mu mrgoleli mravljinci po koži gomazeli
Pravopis
obílje -a s, pojm. (ȋ) ~ sodobnega življenja; neobč.: podnebje z ~em dežja z veliko količino; imeti vsega v ~u veliko
Pravopis
osušíti -ím dov. osúšil -íla, nam. osušít/osušìt; osušênje; drugo gl. sušiti (í/ȋ í) komu kaj ~ otroku lase; osušiti koga/kaj ~ perilo; ~ barje; osušiti kaj z/s čim ~ obraz z brisačo; poud. osušiti koga za kaj ~ očeta za denar |povzročiti, da porabi veliko denarja|
osušíti se -ím se (í/ȋ í) Studenec se je osušil; poud. ~ ~ z nakupom |porabiti veliko denarja za nakup|
Število zadetkov: 532