Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
vihárnik -a m (ȃ)
1. samotno drevo v gorah, ki kljubuje viharjem: posedli so okrog starega viharnika; krivenčast, mogočen, suh viharnik; viharnik na robu skalnega previsa; macesen viharnik
// ekspr. človek, ki je sposoben prenašati težave: fant je viharnik iz gorske doline; samotarski viharnik
2. predstavnik viharništva: pisatelj je bil viharnik in romantik; nazori viharnikov
♦ 
zool. viharniki srednje velike morske ptice, ki se zbirajo ob gnezdenju in iskanju hrane, Procellariidae
Pravopis
vihárnik -a m, člov. (ȃ) slovstv. nazori ~ov |predromantikov|; živ. gnezdenje ~ov |ptičev|; neživ. macesen ~
Celotno geslo Sinonimni
vihárnik -a m
zool. srednje velika morska ptica, ki se ob gnezdenju in iskanju hrane zadržuje v skupinipojmovnik
SINONIMI:
zool. viharnica
Celotno geslo Pohlin
Viharnik [vihȃrnik] samostalnik moškega spola

bog vetra, Ajol

Planinstvo
vihárnik -a m
Število zadetkov: 5