Zadetki iskanja
Pleteršnik
zdràv, zdráva, adj. 1) gesund; zdrav kakor riba v vodi; zdrava živina; zdrav les; na zdravem, im gesunden Zustande, Cig. (T.); zdrava pamet; — zdrav bodi! zdravi bodite! zdrav ostani! zdravi ostanite! lebe wohl, lebet wohl! — zdrav! zdrava! zdravi! lebe wohl! lebet wohl! Cig., Dol.; zdravo! lebe(t) wohl! (tudi = sei(d) gegrüßt, Mur., Jan., vzhŠt., ogr.-C.); — gegrüßt: ljuba mati, bodi zdrava! ogr.-C.; in je rekel k njim (ženam): zdrave! Krelj; zdrava Marija, das Ave-Maria-Geläute: pred zdravo Marijo, po zdravi Mariji, ogr.-C.; — 2) der Gesundheit zuträglich; zdrav kraj; ni zdravo vroče jedi jesti; — (fig.) heilsam: to je bilo zdravo za njega.
Prekmurski
zdràv -a -o prid. zdrav: zdrav bojdi, meſter KŠ 1771, 90; i 'sitek düse moje, zdrav bojdi KM 1783, 54; naj bode zdrav SIZ 1807, 6; i nazáj je grátala zdrava KŠ 1771, 38; Zdrava bojdi Maria KMS 1780, A4; kaj ſzam czejloga csloveka zdravoga vcsino KŠ 1771, 289; Zdr'zi me vu ſzlabom tejli zdravoga BKM 1789, 364; govorécsi: zdrave bojdte KŠ 1771, 98; i nepriſztoupi kzdravim ricsém Goſzpodna naſega KŠ 1771, 642; Záto 1.) na zdrave kotrige gledoucs KŠ 1754, 195
zdravéjši tudi zdravéši -a -o bolj zdrav: Zakaj je káhlena hi'sa zdravejsa od dimnatne KOJ 1833, XV; Voda je doszta zdravêša KAJ 1870, 46
zdràvi -a -o sam. zdravi: Nikaj zdravoga nejga vmojem tejli KŠ 1754, 241; Ar zdravomi nej trbej Vrácsa KŠ 1754, 257; ne potribüjo ti zdravi vrácsa KŠ 1771, 28
zdravéjši tudi zdravéši -a -o bolj zdrav: Zakaj je káhlena hi'sa zdravejsa od dimnatne KOJ 1833, XV; Voda je doszta zdravêša KAJ 1870, 46
zdràvi -a -o sam. zdravi: Nikaj zdravoga nejga vmojem tejli KŠ 1754, 241; Ar zdravomi nej trbej Vrácsa KŠ 1754, 257; ne potribüjo ti zdravi vrácsa KŠ 1771, 28
Celotno geslo
Pohlin
Vorenc
zdrav prid., F30, ave, Búg te primi, ẛdrou bodi; columis, ẛdrou, friſhen; incolumis, -me, friſhen, inu ṡdrau, ṡdrou inu veſſèl; praesanascere, poprei oṡdraviti, poprei ṡdrou ratati; salubris, -re, dober, ṡdrav; valens, ṡdrau; valetudinarius, -a, -um, boleihou, hudú ṡdrou; vegetus, -a, -um, ṡdrou, mozhán, friſhin, urin
Svetokriški
zdrav -a prid. 1. zdrav: edn bo sdrau im. ed. m, inu veſſel shal ſpati, inu s' jutru ga bodo mertviga neshli ǀ aku zhlovek je ſdrau im. ed. m, nej bolan ǀ bo spet sdraua im. ed. ž, inu frishna gori vſtala ǀ po cellem shivotu je bila ſdraua im. ed. ž ratala ǀ nehodimi vezh v'hisho, oku hozhesh ſdrava im. ed. ž biti ǀ de li njeh telu je sdrau im. ed. s, malu sa dusho maraio ǀ de li tu telu je sdravu im. ed. s ǀ nej glida, inu uda sdraviga rod. ed. m na njemu ǀ od glave do potplatu nei bilu ſdraviga rod. ed. s na njemu ǀ kakor tu vinu resfrisha tiga sdraviga tož. ed. m ži., inu vekshi bolesan ſturj temu bolnimu ǀ aku je hotel sdravo tož. ed. ž glavo odneſti ǀ de glavo S. Bonaventura frishno, inu sdravo tož. ed. ž v' grobu ſo nashli ǀ de bi njemu drugi enu veſſelu, ſrezhnu, sdravu tož. ed. s, obilnu novu lejtu voshili ǀ letu je bil hudizh sdrauu tož. ed. s Jobu puſtil ǀ ta dua Mladenizha shiua, inu ſdraua im. dv. m is Shkaffa uſtaneta ǀ v'uashi pak hishi vſy ſo sdravi im. mn. m ǀ postiteſe dokler ſte sdravy im. mn. m, sakaj kadar bote bolni, nebote mogli ſe postiti ǀ vſelej mozhni, inu sdraui im. mn. m oſtali ǀ kadar ſò mlada, inu sdraua im. mn. s driveſſa bile ǀ de bi malu otrouk v'vashi desheli sdrauih rod. mn. neshlu ǀ te bolne je oſdravila, te sdrave tož. mn. m per mozhi ohranila 2. zdravilen: leta shpisha je bila taku sdrava im. ed. ž, inu nuzna, de taiſti ludje nej ſò obene bolesni tarpeli ǀ s' tiga ner zhiſtiſſiga ſtudeniza ſvera tu sdravu im. ed. s ojle, inu mleku ǀ bom perglihal unimu sdravimu daj. ed. m ſtudenzu, od kateriga pisheo, de ſe najde v' tej desheli AEgina, inu kakor en bolnik v' taiſti pogleda, percei od vſakatere bolesni oſdravi ǀ ta sveti Sacrament te poKure, ali Spuvidi, meni naprej pride Kakor … ene sdrave im. mn. ž toplize svete Reshne Krij Christuſa Iesuſa primer.> kadar Fantizha ſnoſſimo ſmo sdravishi im. mn. ž, veſſelejshi, inu bulshi farbe ǀ Vener MARIA Diviza je sdravishi im. ed. ž, inu vſmilenishi kakor taiſti wajer ǀ ſe njemu sdelu de obena spisha sa njega bi nebila sdravishi im. ed. ž, kakor te shabe, skledenze imenovane presež.> ty S. Vuzkeniki veliku ſort arzny nuzajo sa sdrauje te dushe, inu, Kadar obena bi nemogla pomagat, sa to nar sdravishi tož. ed. ž, inu nuznishi spoſnajo
Besedje16
zdrav prid. ♦ P: 41 (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TKo 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, TkM 1579, TPs 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Število zadetkov: 6
Dostopnost