Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
nakljúčje -a s (ȗ)
kar povezuje, povzroča sovpad nepričakovanih, med seboj vzročno nepovezanih dejanj, dejstev: nič ne smemo prepustiti naključju / pomagalo mu je naključje; ekspr. igra naključja / v povedni rabi: ni naključje, da je nanj pozabil; ekspr. rešitev je čisto naključje; to je čudno, neverjetno, srečno naključje
 
ekspr. naključje je hotelo drugače nepričakovano se je zgodilo nekaj drugega
// v prislovni rabi, v zvezi po naključju nenačrtno, nehote: po naključju srečati znanca; samo po naključju je preživel nesrečo; ekspr. to je zvedel po golem naključju

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
nakljúčje1 -a s
kar povezuje, povzroča sovpad nepričakovanih, med seboj vzročno nepovezanih dejanj, dejstev
SINONIMI:
slučaj1, star. nagoda, zastar. naključba, ekspr. sreča1
Celotno geslo Sinonimni
nakljúčje2 povdk.
GLEJ SINONIM: naključen

Slovenski pravopis

Pravopis
nakljúčje -a s (ȗ) izvedeti po ~u |nehote, nakjučno|; To je srečno ~

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
nakljȗčje – glej nakljúčiti se

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
nakljȗčje, n. der Zufall, Cig.; das Schicksal: n. zdanjih dni, Preš.

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna
Izvor besede »naključje«

Zanima me, od kod je prišla beseda naključje.

Število zadetkov: 7