Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
nakljúčje -a s (ȗ)
kar povezuje, povzroča sovpad nepričakovanih, med seboj vzročno nepovezanih dejanj, dejstev: nič ne smemo prepustiti naključju / pomagalo mu je naključje; ekspr. igra naključja / v povedni rabi: ni naključje, da je nanj pozabil; ekspr. rešitev je čisto naključje; to je čudno, neverjetno, srečno naključje
● ekspr. naključje je hotelo drugače nepričakovano se je zgodilo nekaj drugega
// v prislovni rabi, v zvezi po naključju nenačrtno, nehote: po naključju srečati znanca; samo po naključju je preživel nesrečo; ekspr. to je zvedel po golem naključju

Slovenski pravopis

Pravopis
nakljúčje -a s (ȗ) izvedeti po ~u |nehote, naključno|; To je srečno ~

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
nakljúčje1 -a s
kar povezuje, povzroča sovpad nepričakovanih, med seboj vzročno nepovezanih dejanj, dejstev
SINONIMI:
slučaj1, star. nagoda, zastar. naključba, ekspr. sreča1
Celotno geslo Sinonimni
nakljúčje2 povdk.
GLEJ SINONIM: naključen

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
nakljȗčje – glej nakljúčiti se

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
nakljȗčje, n. der Zufall, Cig.; das Schicksal: n. zdanjih dni, Preš.

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna
Izvor besede »naključje«

Zanima me, od kod je prišla beseda naključje.
Število zadetkov: 7