Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
təmnóba, f. die Dunkelheit, Dict.; hoditi v temnobi, Guts. (Res.).
Pleteršnik
təmnóta, f. = temota, Mur., Cig., Jan., C.; škodljiva t., Guts. (Res.).
Pleteršnik
tǫ̑taj, adv. = tota, C., Guts. (Res.).
Pleteršnik
tovȃrih, m. = tovariš, Guts. (Res.)-Mik.; (tovarh, Guts.).
Pleteršnik
tŕn, m. 1) der Dorn; on mi je trn v peti = er ist mir ein Dorn im Auge; vsak ima svoj trn = jeder hat seinen Kummer, Cig.; — 2) der Dornbaum, das Dorngesträuch; — beli t., der Weißdorn (crataegus oxyacantha), Pirc, Tuš. (R.); črni t., der Schwarzdorn, der Schlehdorn (prunus spinosa), Cig., M., Tuš. (R.); božji t., die Akazie, C.; mišji t., der Mäusedorn (ruscus aculeatus), Cig., M.; mrtvi t., der Kreuzdorn (rhamnus cathartica), Josch; pasji t., der Stechdorn (paliurus aculeatus), Gorjansko (Kras)-Erj. (Torb.); = žrdeni, žrdovinski t., Malhinje (Kras)-Erj. (Torb.); — 3) der Stachel, Mur.; der Bienenstachel, C.; — 4) die Angel, M.; ribe s trnom loviti, Guts. (Res.); — tudi: tȓn, Dol.
Celotno geslo Pohlin
trska [trskȁ] samostalnik ženskega spola

trska

Vorenc
ukraden del., F4, furtivus, -a, -um, ena vkradena reizh; furto ablatus, vkraden; res aliena, vkradenu blagú, ludṡka reizh; subrepitius, -a, -um, odmaknen, odkraden, vkraden
Pleteršnik
vdȋlj, adv. 1) nach der Länge, ogr.-C., Mik.; = vzdolž, ogr.-Raič (Nkol.); (praep. längs: v. potoka, C.); — 2) in einem fort, ohne Unterbrechung: vdilj naprej razbijate, Dalm.; = vse vdilj; Mik.; svoje mreže vse vdilj vunkaj mečejo, Dalm.; vse vdilj (vse v en dilj) gre dež, Lašče-Erj. (Torb.); — 3) lange Zeit: vdilj zvoni, rekše, v nedeljo k maši prvič "vabi", ker tedaj res vrlo dolgo zvoni, Št.-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
večę̑r, m. 1) der Abend; dober večer! guten Abend! za večera, während der Abendzeit, des Abends, Mik.; z večera, abends, Guts. (Res.)-Mik., LjZv., Vrt.; na večer, am Abend, proti večeru, gegen Abend; sveti večer zvoni = na delopust zvoni, Goriška ok., Ip.-Erj. (Torb.); sveti večer, der Christabend; — živi večer, die Abendversammlung zum Gebete für einen Todten innerhalb der Octave nach dem Begräbnisse, Bohinj (Gor.)-Cig., M.; — 2) die Abendseite, der Westen.
Pleteršnik
vedljìv 2., -íva, adj. 1) welk, M., Z.; — 2) träge, faul, Guts., Mur.; v. v Gospodovi službi, Guts. (Res.).
Pleteršnik
vedljívost, f. die Trägheit, Guts. (Res.).
Pleteršnik
velíkovən, -vna, adj. groß: velikovne nadloge, Guts. (Res.)-Mik.
Pleteršnik
velíkovšən, -šna, adj. groß: velikovšno (-ušno) razžaljenje, Guts. (Res.).
Pleteršnik
vẹ̀n 2., adv. doch, C.; to pa ven ne bo res, Dol.-Levst. (M.); — ja, Npes.-Vraz, vzhŠt.; ven pridem, ich komme ja, M.; — nam. vem; prim. vedeti.
Pleteršnik
veselovȃnje, n. das Vernügen, C., Guts. (Res.).
Svetokriški
Vilfridus m osebno lastno ime Vilfrid: S. Vilfridus im. ed. Lindefornenski Shkoff je bil Saxonerjom desh ſproſſil (IV, 438) Sv. Vílfrid (634–709) je nekaj časa res preživel na otoku Lindisfarne, vendar je bil kasneje yorški in ne lindisfarenski škof.
Pleteršnik
vìn, adv. = vendar, doch: to pa vin ne bo res, Dol.-Levst. (M.).
Pleteršnik
vojskováti, -ȗjem, vb. impf. Krieg führen, Kast., Jsvkr., Guts. (Res.); nav. v. se s kom, zoper koga.
Vorenc
vzeti dov., F153, accipere, vsèti, prejemati; boni consulere, ẛa dobru vṡèti; capsis, vṡami, aku hozheẛh; commendare memoriae, dobru v'pamet vṡèti, ẛamerkati; incarnari, meſſú, ali zhlovéſtvu naſé vsèti, teleſſen poſtal; interceptor, tá kateri preme, prozh vṡame, en odvṡètnik piſſim, blagá; intractabilis, -le, nerozhnu, kar ſe ne more v'roke vṡèti, opravlati, ali vdolgovanîe poſtaviti; operosa res, ena reizh, katera doſti délla vṡame; receptor, -oris, kateri kai naṡai vṡame, ali koga gori vṡame; reclamare, naṡai poklizati, naṡai ſvojo beſſédo vṡèti, ṡupar govoriti; recominisci, ṡupèt ſpumniti, ṡupèt v'miſſil vṡeti; tributoria actio, enu pravdnu djanîe, kateru ſe naprei vṡame, ṡupar eniga, kateri prou ene rizhy ne reṡdily; trientarium foenus, tá zhinṡh, kateri ſe vṡame ṡhtiri od ſtú; valefaciens, dicens vale, ſlavú vṡèti; vitio vertere, vel vitio dare, ẛa ṡlú vṡèti, ṡamèriti; prim. pročvzeti 
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: vzeti dov., particeps vitÿ, pajdash vſeti, imeti Hyp.426
Pleteršnik
vžę́łčən, -čna, adj. selten, Guts., Jan., Guts. (Res.); — prim. želčen.
Število zadetkov: 218