Ali je prav, da organ podjetja poimenujemo Svet delavcev ali svet delavcev, Nadzorni svet ali nadzorni svet. Vem, da SP2001 v 102. členu pravi, da imena organov družbenopolitičnih skupnosti in ustanov, podjetij (naveden je tudi Svet delavcev) pišemo z veliko začetnico. Hkrati pa 103. člen pravi, da pri imenih nesamostojnih organizacijskih enot pišemo veliko začetnico samo, če gre za uradne naslove, če so v takih naslovih tudi imena samostojnih organizacij, ustanov ipd., kadar pa v govoru (?) in pisanju ne mislimo na naslov (ime) organizacij ali ustanov ipd., temveč samo na njihovo vrsto, poimenovanja pišemo z malo začetnico. Če se torej pravniki odločijo, da bodo v statutu nadzorni svet podjetja poimenovali Nadzorni svet XYpodjetja, je to ime nesamostojne organizacijske enote, kajne? Bi potem v besedilu tudi pisali z veliko, če prvič navedemo celotno ime, potem pa (v nadaljevanju) le Nadzorni svet? Ali pa morda lahko pišemo splošno poimenovanje, torej nadzorni svet? Sama mislim, da sta možni obe možnosti, odvisno od interpretacije in od poimenovanja tega organa -- vendar pa s takim odgovorom večina laikov ni ravno zadovoljna.
Zadetki iskanja
Jezikovna svetovalnica
Bolijo me noge, roke, oči, ušesa, ledvice ...
Vse zgoraj naštete dele telesa ima večina ljudi po dva. V rabi pa se večinoma uporablja množina namesto dvojine.
Kako to?
Sem v dilemi: uporabiti v navedem primeru nedoločnik ali namenilnik?
Dajmo izkoristit/izkoristiti to priložnost.
Katero obliko narekovajev je najprimerneje uporabiti v besedilu, enojno ali dvojno, kadar navajamo ponazarjalno gradivo (npr. v povedi »Beseda »harmonikaš« je hrvatizem, zato je smotrno dati prednost besedi 'harmonikar'.«)?
Kako je z narekovaji, ko se premi govor razteza čez več odstavkov (ves čas govori torej ista oseba)? Se ta samo na začetku in na koncu premega govora ali tudi vmes na začetku in koncu vsakega odstavka?
Smo Kulturno-umetniško društvo KOSEC Log - Dragomer in prav bi bilo, da skrbimo za pravilno in lepo izražanje v slovenščini. Če imamo, npr. zbor članov moramo seveda napisati zapisnik. Na zboru sodeluje večje število članov, tudi povabljeni gostje. Ali je potrebno, da pri navajanju oseb, ki so recimo uradno poročale o delu društva, ali so se samo prijavile k razpravi, itd., take osebe naslavljati z g., ga., kakorkoli že, ali se to lahko izpusti. Hvala za vaše mnenje, o tem se namreč kar precej razhajamo, jaz (predsednik Zbora članov) sem mnenja, da ta »navlaka« ni potrebna!?
Kako ustrezneje napisati povedi tipa Vse to je spoznal tekom življenja.? Meni se možnost Vse to je spoznal med življenjem. nikakor ne zdi primerna. Prosim za napotek, kje naj o tem najdem več.
Pri obdelavi knjižničnega gradiva moramo podatke z bibliografskega vira prepisati v skladu s pravopisom, zato bi rada preverila uporabo presledkov pri vezaju oziroma pomišljaju (uporabljamo lahko le vezaj oziroma »kratko črtico«). V publikacijah zasledimo stični in nestični znak.
Torej, kako navajamo datume v naslednjih primerih: 31. avgust-2. september 2013, 31. 8.-2. 9. 21013, januar-junij 2013? Je znak stičen ali nestičen oziroma ali lahko uporabljamo oba načina?
V dilemo me je spravil naslednji stavek - ali uporabiti navadni ali povratni svojilni zaimek. Po mojem občutku bi morali uporabiti sebi, vendar se mi nekako ne sliši prav:
Tožnik mora obvestilo poslati na zadnji njemu/sebi znani avtorjev naslov.
V več znanstvenih člankih o otroškem govoru sem opazila zapis starosti npr. 6;6 ali 7;11 let v pomenu '6 let in 6 mesecev' ali '7 let in 11 mesecev'. Ta zapis se mi zdi posrečen in me zanima, ali bo v novi izdaji pravopisnih pravil tudi normiran.
Zanima me tudi to, v katerem sklonu zapišemo samostalnik leta za takim zapisom.
Prosim za odgovor glede rabe poševnice. Pri odgovorih učencu, ki si bo sam pregledoval in vrednotil naloge, bi rada zapisala takole:
V pesmi je izražena žalost, ker je galjot umrl/ker se ni vrnil domov/ker ga doma ni nihče čakal.
Ali je taka raba ustrezna, saj zamenjuje ali, kot aktualni pravopis navaja pri stičnosti tega ločila, ali gre nemara za primer nestičnosti med deli povedi?
O povratnem svojilnem zaimku ste že pisali. Seznanjena sem s teorijo, da gre za pripadnost osebku. Kako je pa v sledeči povedi:
- Mati mu je povedala v obraz, da se od njenih/svojih žuljev ne bo več redil.
Po logiki teorije, ki je zapisana v vseh učbenikih, bi moralo biti prav svojih, je pa njenih. Problem je nastal verjetno zato, ker je poved dvostavčna s predmetnim odvisnikom. Vendar pa je osebek mati.
Zanima me, katera je pravilna oblika naslednjega stavka. Prosim tudi za obrazložitev. Udeležence prireditev, ki smo jih obiskali s kamero, smo prosili za mnenje o našem (ali svojem) delu.
Vprašal bi, ali je bolj pravilno uporabiti na Slovenskem primorju ali v Slovenskem primorju. V pravopisu sem sicer zasledil, da se uporablja na, a na internetu sem opazil ogromno besedil, ki uporabljajo v.
Zanima me, ali je (bolj) pravilno reči med leti 1900 in 1910 ali med letoma 1900 in 1910 oziroma ali sta dopustni obe možnosti in zakaj.
Ali je imenovalniška oblika naslovov, če naslov uvaja izraz stanujoč, ustrezna?
Imenovalnik je recimo pri seznamih kandidatov za funkcionarje v Uradnem listu, npr. Janez Novak, rojen 1. 1. 1900, stanujoč Dunajska 7, Ljubljana.
Dvom se je pojavil, ker se oblike s predlogom v/na zdijo primerne, ni pa vedno lahko določiti, kateri izmed predlogov je pravilni: stanujoč na Dunajski 7; stanujoča na (?) Pod kostanji 8, Celje; stanujoč v Ločici pri Savinji 2 ipd.
Prosila bi za strokovno mnenje glede rabe predloga na (oziroma v) Mostu na Soči.
Kolikor vem, je v strokovni literaturi opredeljeno, da Mostarji stanujemo na Mostu na Soči oziroma smo z Mosta na Soči. Domačini dosledno uporabljamo predlog na, na primer Grem na Most na Soči; največkrat samo Grem na Most ... (Ali ne bi bilo čudno: Grem v Most?) Starejši domačini tu pa tam še uporabljajo starinsko obliko »naz«, npr. Sem naz Most, naz Modrejce ... kar pomeni z Mosta oz. z Modrejc.
Najstarejše slovensko poimenovanje kraja je bilo Most. Če pogledamo zadnji citat iz Preglja v moji monografiji, lahko preberemo, da je Pregelj zapisal, da se temu kraju po naše pravi Na Mostu.
Vmesno ime je bilo Sveta Lucija, pa tudi Sveta Lucija pri Tolminu in Sveta Lucija na Mostu, da o italijanskih in nemških različicah ne govorim.
Tu se uporablja predlog v: Grem v Sveto Lucijo, Sem iz Svete Lucije ...
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 105
- 106
- 107
- 108
- 109
- 110
- 111
- ...
- 183
- Naslednja »
Dostopnost