Mogla/morala. Kateri glagol je pravilen in zakaj?
Zadetki iskanja
Jezikovna svetovalnica
Zanima me, ali sta glagola v naslednjem primeru enakovredna ali je ustreznejša raba glagola vzbujati:
Že na prvi pogled je vzbujala/zbujala spoštovanje in občudovanje.
Zanima me razlika med glagoloma zavedati se in zavedeti se. Katera izmed možnosti je pravilna v spodnji povedi? Menim, da prva, čeprav se sliši malo »nenavadno«.
Danes, ko gospodarska kriza prerašča v splošno politično krizo, smo se tudi v Sloveniji zavedeli/zavedli potrebe po spremembi vrednot.
Pri informativni oddaji Odmevi, sem opazila, da so gosta Shechtman Dana -- izraelski znanstvenik, podnaslovili s ŠehtmanDan. Mar ne pustimo priimkov takih, kot so? Torej bi v Odmevih priimek ArnoldaSchwarzeneggerja prevedli kot Švarzeneger?
Ali so pridevniki istočasen, sočasen in hkraten pomensko različni? Je kateri izmed njih bolj priporočljiv?
Kakšen je pravilni slovenski izraz za goveje (svinjsko, telečje, žrebičje, ...) meso s hrbtnega dela ob ledvicah? Je to goveji (svinjski, telečji, žrebičji ...) file ali goveja (svinjska, telečja, žrebičja ...) pečenka?
Zanima me, ali obstaja razlika med izrazoma olimpijada in olimpijske igre (ter kje bi se lahko poučili o tem). SSKJ (iztočnica igra, frazeološko gnezdo): *olimpijske igre -- mednarodne športne prireditve, organizirane vsaka štiri leta SSKJ (iztočnica olimpiada): mednarodne športne prireditve, organizirane vsaka štiri leta.
Nekje je bilo moč zaslediti, da je olimpijada štiriletno obdobje med zaporednimi olimpijskimi igrami, olimpijske igre pa so športni dogodek, ki se odvija vsake štiri leta.
Primer:
Gasilci so se torej letos vrnili z gasilskih olimpijskih iger/olimpijade v Franciji ...
Hvala za pojasnilo.
Zanima me, kakšna je pravzaprav razlika med besedama tračnica in tirnica. Če pogledam v SSKJ je opisano enako, pa kljub temu sprašujem, ali je kakšna razlika.
Kakšna je pomenska razlika med izrazoma zavržno in zavrženo?
Kako je s pravilno rabo glagolov v teh primerih:
Da mi ne bi začeli težiti, lepo prosim, ali pa je pravilneje: Da mi ne bi začeli težit, lepo prosim.
Hkrati pa ta moški noče nehati spati z njo, ali morda: Hkrati pa ta moški noče nehat (nehati?) spat(spati?) z njo ...
A mi lahko na naslednjem primeru objasnite kaj je koren besede, kaj je končnica in kaj priponsko obrazilo? (agent, asistent) A je agen (koren)-t (končnica), agent-a (priponsko obrazilo)? Kako, da vem pri moškem samostalniku kaj je končnica?
Kakšna je vsebinska razlika med pridevnikoma pokoren in poslušen? V katerih primerih se kateri uporablja?
Rad bi podal izboljšavo svojih dveh povedi, ki sem ju navedel za primerjavo med razmerama besed potreben in potrebovan. Mislim, da spodnja povedna primera še najbolj nazorno ponazorita problem.
a) V službi sem potreben. – Tu gre za dvoumnost, kajti poved se lahko razume tudi, kot da je oseba v službi spolnostno nezadovoljena.
b) V službi sem potrebovan. – Tu pa gre za enoumno poved, ki jasno izraža, da je oseba v službi nepogrešljiva.
SSKJ besede potrebován med slovarskimi iztočnicami nima, SP 2001 pa nakaže na obstoj besede potrebován (in njeno sorodnico potrebována) v slovarski iztočnici potrebováti:
potrebováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -án -ána
Predzadnja in pa zadnja končnica -án in -ána z zgornje navedbe namreč nakazujeta na obstoj besed potrebován in potrebována. Bilo bi pravilneje, da se izogibamo besedi potreben, ko le-ta ne izraža spolnostne nezadovoljenosti, in jo nadomestimo z besedo potrebovan.
Zanima me, kako oziroma po čem ločimo slovarski sestavek iz SSKJ od slovarskega sestavka iz slovenskega pravopisa.
Zanima me ali obstaja razlika med predlogoma v in ob lepem vremenu?
Kateri predlog je primerneje uporabiti in je bolj pravilen?
Kakšna je razlika med predlogoma od in izmed?
Kdaj katerega uporabiti, kako je s stilno zaznamovanostjo?
Npr.:
Eden od/izmed najpametnejših ljudi.
Zanima me, ali obstaja vsebinska razlika med pridevnikoma biotehniški in biotehničen (ne poznam etimološkega izvora). Opažam pa, da se več institucij v Sloveniji imenuje Biotehniškafakulteta, center itd., ljudje pa v govoru to pogosto omenimo kot biotehnična fakulteta itd.
Kakšna je razlika v pomenu pridevnikov lésen (po SSKJ nanašajoč se na les, npr. lesnaindustrija) in lesén (ki je iz lesa, npr. lesena ograja)? Natančneje me zanima primer lesniizdelek oziroma lesenizdelek. Kaj pomeni prvo in kaj drugo? Hvala!
Zanima me, kakšna je razlika med pridevnikoma mali in majhen? Kakšna je njuna najustreznejša raba? Kakšna pravila veljajo za njuno uporabo?
Zanima me, kakšna je razlika med rabo nedoločnika in glagolnika/gerundija.
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 111
- 112
- 113
- 114
- 115
- 116
- 117
- ...
- 183
- Naslednja »