Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > eSSKJ

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
plítko prislov [plítko]
    1. takó, da je od površine proti notranjosti razsežnost, zlasti v navpični smeri, razmeroma majhna; SINONIMI: plitvo
    2. takó, da je zajet le manjši del potencialne celote; SINONIMI: plitvo
    3. ekspresivno takó, da se kaže, izraža nepoglobljeno razmišljanje, čustvovanje; SINONIMI: ekspresivno plitvo
ETIMOLOGIJA: ↑plitek
Celotno geslo eSSKJ
plítkost plítkosti samostalnik ženskega spola [plítkost]
    1. lastnost česa, da ima od površine proti notranjosti, zlasti v navpični smeri, razmeroma majhno razsežnost; SINONIMI: plitvost
      1.1. lastnost česa, da ne sega globoko, zajema le manjše področje pod površino; SINONIMI: plitvost
    2. lastnost česa, da ima majhno kapaciteto; SINONIMI: plitvost
    3. ekspresivno lastnost koga, da ni sposoben, ne želi poglobljeno razmišljati, čustvovati; SINONIMI: ekspresivno plitvina, ekspresivno plitvost
      3.1. ekspresivno lastnost česa, da kaže, izraža tako nepoglobljeno razmišljanje, čustvovanje; SINONIMI: ekspresivno plitvina, ekspresivno plitvost
      3.2. ekspresivno lastnost česa, da je vsebinsko prazno; SINONIMI: ekspresivno plitvina, ekspresivno plitvost
ETIMOLOGIJA: ↑plitek
Celotno geslo eSSKJ
plitvína plitvíne samostalnik ženskega spola [plitvína]
    1. del morja, jezera, reke, kjer je voda plitva
    2. ekspresivno lastnost koga, da ni sposoben, ne želi poglobljeno razmišljati, čustvovati; SINONIMI: ekspresivno plitkost, ekspresivno plitvost
      2.1. ekspresivno lastnost česa, da kaže, izraža tako nepoglobljeno razmišljanje, čustvovanje; SINONIMI: ekspresivno plitkost, ekspresivno plitvost
      2.2. ekspresivno lastnost česa, da je vsebinsko prazno; SINONIMI: ekspresivno plitkost, ekspresivno plitvost
ETIMOLOGIJA: ↑plitev
Celotno geslo eSSKJ
plítvo prislov [plítvo]
    1. takó, da je od površine proti notranjosti razsežnost, zlasti v navpični smeri, razmeroma majhna; SINONIMI: plitko
    2. takó, da je zajet le manjši del potencialne celote; SINONIMI: plitko
    3. ekspresivno takó, da se kaže, izraža nepoglobljeno razmišljanje, čustvovanje; SINONIMI: ekspresivno plitko
ETIMOLOGIJA: ↑plitev
Celotno geslo eSSKJ
plítvost plítvosti samostalnik ženskega spola [plítvost]
    1. lastnost česa, da ima od površine proti notranjosti, zlasti v navpični smeri, razmeroma majhno razsežnost; SINONIMI: plitkost
      1.1. lastnost česa, da ne sega globoko, zajema le manjše področje pod površino; SINONIMI: plitkost
    2. lastnost česa, da ima majhno kapaciteto; SINONIMI: plitkost
    3. ekspresivno lastnost koga, da ni sposoben, ne želi poglobljeno razmišljati, čustvovati; SINONIMI: ekspresivno plitkost, ekspresivno plitvina
      3.1. ekspresivno lastnost česa, da kaže, izraža tako nepoglobljeno razmišljanje, čustvovanje; SINONIMI: ekspresivno plitkost, ekspresivno plitvina
      3.2. ekspresivno lastnost česa, da je vsebinsko prazno; SINONIMI: ekspresivno plitkost, ekspresivno plitvina
ETIMOLOGIJA: ↑plitev
Celotno geslo eSSKJ
pljúčnik pljúčnika samostalnik moškega spola [pljúčnik]
    1. dlakava zdravilna rastlina s svetlejšimi lisami na listih in vijoličastimi, modrimi cvetovi v kobulastih socvetjih ali del te rastline; primerjaj lat. Pulmonaria officinalis; SINONIMI: iz botanike navadni pljučnik
      1.1. zdravilni pripravek iz te rastline
STALNE ZVEZE: navadni pljučnik
ETIMOLOGIJA: ↑pljuča
Celotno geslo eSSKJ
plóčnik plóčnika samostalnik moškega spola [plóčnik]
    dvignjena tlakovana, asfaltirana površina ob vozišču, namenjena zlasti za pešce
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. plȍčnīk, prvotno iz ‛iz plošč izdelan tlak’, iz plȍča ‛plošča’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
plodíšče plodíšča samostalnik srednjega spola [plodíšče]
    1. prostor, območje, kjer se živali plodijo
    2. ekspresivno kjer kaj nastaja, se začne razvijati
    3. iz biologije del glive nad zemeljsko ali organsko podlago, v katerem nastajajo trosi in je namenjen razmnoževanju; SINONIMI: iz biologije trosnjak
    4. iz čebelarstva spodnji del panja s satjem, v katerem čebele gojijo zalego
ETIMOLOGIJA: ↑plod
Celotno geslo eSSKJ
plúndra plúndre samostalnik ženskega spola [plúndra]
    napol stopljen sneg, navadno shojen, zvožen
ETIMOLOGIJA: verjetno iz ↑pluti - več ...
Celotno geslo eSSKJ
plutáč plutáča samostalnik moškega spola [plutáč]
    neužitna lesna goba s strukturo, podobo pluti; primerjaj lat. Phellinus
STALNE ZVEZE: sadni plutač
ETIMOLOGIJA: ↑pluta
Celotno geslo eSSKJ
plutónij plutónija samostalnik moškega spola [plutóni]
    umetno pridobljena radioaktivna kovina srebrno bele barve, kemijski element; simbol: Pu
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Plutonium, frc., angl. plutonium iz nlat. plutonium, po planetu Plutonu
Celotno geslo eSSKJ
pnevmokók pnevmokóka samostalnik moškega spola [pneu̯mokók]
    iz medicine bakterija, ki se nahaja v sluznici dihal in ob zmanjšani telesni odpornosti povzroča pljučnico, vnetja; primerjaj lat. Streptococcus pneumoniae
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. pneumococcus, okrajšano iz nlat. streptococcus pneumoniae ‛streptokok pljučnice’, glej ↑streptokok in ↑pnevmonija
Celotno geslo eSSKJ
pnevmokókni pnevmokókna pnevmokókno pridevnik [pneu̯mokókni] ETIMOLOGIJA: ↑pnevmokok
Celotno geslo eSSKJ
po predlog [po]
I. z mestnikom
    1. izraža neusmerjenost, večsmernost gibanja, premikanja
      1.1. izraža razpršenost nahajanja, umeščenost na več mestih
      1.2. izraža, da premikanje po površini česa poteka v vzdolžni smeri
      1.3. izraža namen gibanja, premikanja, ki navadno vključuje več kot eno mesto
      1.4. izraža, da se z gibanjem, premikanjem doseže cilj
    2. izraža zaporednost dogodkov, časovnih obdobij
    3. uvaja razmerje hotenja, volje, prizadetosti v odnosu do koga, česa
      3.1. uvaja razmerje opredeljenosti z določenim pravilom, predpisom, soglasjem v odnosu do koga, česa
      3.2. uvaja razmerje v odnosu do koga, česa sploh
    4. uvaja razmerje vrednotenja, opredeljevanja z določenim merilom v odnosu do koga, česa
      4.1. uvaja razmerje določanja, opredeljevanja glede na določeno lastnost, značilnost v odnosu do koga, česa
    5. uvaja razmerje mere, obsega pri delitvi česa v odnosu do koga, česa
      5.1. uvaja razmerje mere, obsega sploh, navadno v zvezi s ceno
    6. uvaja razmerje načina, sredstva v odnosu do koga, česa
      6.1. uvaja razmerje načina, poteka dejanja v odnosu do koga, česa
    7. uvaja razmerje vzroka, posledice v odnosu do koga, česa
    8. uvaja razmerje izhajanja, izvora v odnosu do koga, česa
    9. uvaja razmerje podobnosti, pripadnosti v odnosu do koga, česa
II. s tožilnikom
    1. tudi kot navezna oblika osebnega zamika s v obliki pó- izraža, da gibanje, premikanje, navadno na določeno mesto, poteka z namenom dobiti, poiskati koga, kaj
    2. izraža način ravnanja, dojemanja, vrednotenja česa
III. s prislovno vrednostjo, brez vpliva na sklon
    1. uvaja razmerje mere, obsega, vrednosti v odnosu do koga, česa
IV. v predložni zvezi s prislovom
    1. izraža način, kako kaj poteka, se dogaja, obstaja
 ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus., polj., češ. po < pslov. *po, verjetno < ide. *pos ‛k, za’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
Po simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. Po, simbola za element ↑polonij
Celotno geslo eSSKJ
pobaháti se pobahám se tudi pobáhati se pobáham se dovršni glagol [pobaháti se] tudi [pobáhati se]
    1. zelo se pohvaliti, izpostaviti s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem
    2. ekspresivno imeti kaj, kar vzbuja ponos, občudovanje, zadovoljstvo; SINONIMI: ekspresivno bahati se
ETIMOLOGIJA: ↑bahati se
Celotno geslo eSSKJ
pobrátiti se pobrátim se dovršni glagol [pobrátiti se]
    1. izkazati povezanost, medsebojno naklonjenost, zlasti z druženjem
      1.1. ekspresivno navezati tesne, pogoste tesne stike, zlasti iz koristoljubja
    2. skleniti zavezo, dogovor o podpori in sodelovanju z drugim mestom, skupino, organizacijo
    3. ekspresivno povezati se s čim drugim in ga vsebinsko dopolniti
    4. v obliki pobratiti, ekspresivno povezati s čim drugim in vsebinsko dopolniti
ETIMOLOGIJA: ↑bratiti
Celotno geslo eSSKJ
pocedíti se pocedím se dovršni glagol [pocedíti se]
    1. steči v manjši količini, navadno počasi
    2. ekspresivno priti, pojaviti se od kod
FRAZEOLOGIJA: pocediti sline (komu), pocediti sline (ob kom, ob čem, po kom, po čem), pocediti skozi zobe, pocediti jo
ETIMOLOGIJA: ↑cediti
Celotno geslo eSSKJ
počístiti počístim dovršni glagol [počístiti]
    1. narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: očistiti
      1.1. narediti, povzročiti, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: očistiti
FRAZEOLOGIJA: počistiti Avgijev hlev, počistiti mizo, počistiti pajčevino, počistiti slačilnico, počistiti pred svojim pragom, počistiti svoje podstrešje
ETIMOLOGIJA: ↑čistiti
Celotno geslo eSSKJ
počíščen počíščena počíščeno pridevnik [počíščen]
    1. ki nima več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: očiščen
      1.1. ki nima več česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: očiščen
ETIMOLOGIJA: ↑počistiti
Število zadetkov: 3432