Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.

Zadetki iskanja

Terminološka
Vseživljenjska karierna orientacija
Prosim za presojo termina vseživljenjska karierna orientacija , ki ga zadnja leta uporabljajo Zavod RS za zaposlovanje, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Center za poklicno izobraževanje RS in drugi, ki so z njimi povezani. Angleški termin za ta pojem, ki označuje več dejavnosti, ki posamezniku olajšajo odločitve glede izobraževanja ali izbire poklica, je career guidance . Zlasti sestavina orientacija v slovenskem ustrezniku ni primerna ne vsebinsko ne jezikovno. Deluje namreč neosebno in direktivno (v smislu dajanja smeri). Tako npr. Slovar tujk (2002) orientacijo razloži kot 'ugotavljanje lege, položaja glede na kako točko ali smer', v Slovenskem pravopisu pa sta ob orientaciji navedena nevtralna izraza usmerjenost in naravnanost . Predlagam, da se kariera nadomesti z zvezo poklicna pot , karierna orientacija pa z zvezama razvoj poklicne poti ali  vodenje poklicne poti . Izraza sta slovenska, razumljiva, izražata oseben odnos med svetovalcem in svetovancem in hkrati pozitivno naravnanost k razvoju človekove osebne ali poklicne poti (kariere).   Vprašanje poslano: 23. 2. 2015
Terminološka
Vzvratni avtosedež
Pri prevajanju smo naleteli na težavo pri slovenjenju angleškega termina rear facing car seat , ki označuje otroški avtosedež, ki je nameščen tako, da otrok med vožnjo gleda v nasprotno smer vožnje. Slovenski ustrezniki nazaj obrnjeni avtosedež in avtosedež, obrnjen v nasprotni smeri vožnje so po našem mnenju preveč opisni. Ali v slovenščini obstaja za to vrsto sedežev tudi kak drug izraz?   Vprašanje poslano: 27. 1. 2015
Terminološka
Zabodeni golob
Zanima me, če bi bilo za vrsto golobov z latinskim imenom Gallicolumba luzonica ustrezno slovensko poimenovanje grlica krvavečega srca . Za omenjeno vrsto ptičev je značilna rdeča lisa na sredini belih prsi, ki spominja na rano. Angleško poimenovanje vrste je Luzon Bleeding-heart in nemško Dolchstichtaube . Postavlja se tudi vprašanje, ali je bolj ustrezno poimenovanje grlica ali golob . Kaj je torej razlika? Vprašanje poslano: 10. 2. 2015
Terminološka
Zagonsko podjetje
V slovenščini se za novoustanovljeno podjetje z inovativno poslovno idejo in/ali inovativnim produktom, natančno zasnovano kratkoročno strategijo in upanjem na visok zaslužek najpogosteje uporablja zveza start-up podjetje ali celo samo start-up . Ker je termin z jezikovnokulturnega vidika vprašljiv (citatno prevzemanje iz angleščine), zaradi česar je neroden tudi s pravopisnega (in pravorečnega) vidika, se pojavljajo različna variantna poimenovanja. Trenutno se uporabljajo vsaj tri poimenovanja: mlado podjetje , novoustanovljeno podjetje in zagonsko podjetje . Od teh treh možnosti se najpogosteje uporablja zagonsko podjetje , vendar obstaja pomislek, da pridevnik zagonski ni primeren za terminološko rabo, ker ima v SSKJ kvalifikator publicistično . Vprašanje poslano:  5. 11. 2012
Terminološka
Zapis vitaminov
Kako se pravilno zapiše imena vitaminov, kadar gre za podenoto istega vitamina, na primer: vitamin B12, vitamin D3 ...? Se piše stično z veliko črko in števko (B12), s stičnim vezajem (B-12), podpisano (B 12 ) ali pa morda kako drugače? Največkrat se v strokovni literaturi pojavlja prvi zapis, torej B12, kar se mi zdi tudi najbolj smiselno in ločujoče, saj se podpisano navadno piše število atomov elementa, npr. število kisikovih atomov v eni molekuli ogljikovega dioksida (CO 2 ).  Vprašanje poslano: 30. 4. 2016
Terminološka
Zavarovana vrsta
Kateri termin je ustreznejši: zavarovana vrsta ali zaščitena vrsta ? Termin označuje ogroženo živalsko ali rastlinsko vrsto, za katero je uradno določen poseben varstveni režim, da bi se ohranilo njeno ugodno stanje, tj. da bi bil njen obstoj zagotovljen tudi v prihodnosti.   Vprašanje poslano: 9. 1. 2015
Terminološka
Zavrnitveni referendum
V pravniških krogih so enega od referendumov poimenovali zavrnitveni referendum , nekdo med njimi pa je govoril o zavrnilnem referendumu , čeprav naj bi obakrat govorili o referendumu, s katerim volivci neposredno odločajo o zavrnitvi kakega zakona ali drugega pravnega akta z glasovanjem.  Po analogiji s potrditvenim referendumom, bi raje govorili o zavrnitvenem in ne zavrnilnem referendumu . Prosim za pojasnilo. Vprašanje poslano: 2. 6. 2016
Terminološka
Zbiranje, zadrževanje
Pri svojem poklicnem delu imam težave z razumevanjem nekaterih pojmov, zapisanih v predpisih. Kaj naj bi pomenila glagola zbirati se in zadrževati se ? V predpisu je napisano takole: »Načrt evakuacije mora biti izobešen v vsaki sobi ali v prostoru, kjer se skladno z namembnostjo objekta, zbirajo ali zadržujejo ljudje.« Ali lahko natančneje opredelite izraza zbirati se in zadrževati se ? Ali se ljudje, ki so prišli v službo, v delovnih prostorih (pisarnah, delavnicah, skladiščih) zbirajo ? Ali se otroci v razredu, kjer se izvaja pouk, zbirajo ? Ali se ljudje v pisarnah in sanitarijah zadržujejo ? Ali se ljudje, ki gredo po hodniku, v hodniku zadržujejo ? Kdaj lahko trdimo, da se ljudje v nekem prostoru zbirajo , morajo tam biti trije, štirje? Za enega ali pa dva verjetno to ne velja, saj je v predpisu omenjena množina. Koliko časa mora nekdo biti prisoten v prostoru ali na določenem mestu, da se lahko taka prisotnost opredeli kot zadrževanje ? Vprašanje se zdi morda nesmiselno, vendar je povezano s stroški, ki jih imajo zavezanci za izpolnjevanje predpisov, povezanih z varstvom pred požarom. Lastniki ali uporabniki objektov morajo izobesiti načrt evakuacije tam, kjer se ljudje zbirajo ali zadržujejo . To pa je lahko kinodvorana, razred, pisarna, sanitarije, skladišče. Ali to velja za vsak prostor? Ali to velja za vsak prostor, v katerega je mogoče vstopiti in v njem biti vsaj nekaj sekund? Ali brezpogojno velja, da se nekdo, ki v nekem prostoru opravlja delo, hkrati tam tudi zbira in zadržuje ? Vem, da je vprašanje predvsem tehnične narave, vendar me zanima, če je mogoče skozi pogled strokovnjaka na področju jezikoslovja kaj doreči. Predpis namreč ne razlaga teh dveh pojmov. Vprašanje poslano: 23. 4. 2018
Terminološka
Zbiranje energije, zbiralnik energije
Zanima me slovenski ustreznik za ang. termin energy harvesting , ki v dobesednem prevodu pomeni 'žetje energije', kot termin pa označuje pridobivanje električne energije tako, da posebna naprava zbira energijo iz okolja (termalno energijo, mehansko energijo, elektromagnetno energijo itd.) in jo nato pretvori v električno energijo, ki se lahko uporabi za napajanje manjših naprav, npr. mobilnih telefonov. Zasledil sem že slovenske termine zbiranje energije , pridobivanje energije . Ali bi bil termin energijsko žetje ustrezen? Ali bi bilo poimenovanje energijski žetnik (ang. energy harvesting device ) ustrezen izraz za napravo, ki na tak način pridobiva električno energijo?   Vprašanje poslano: 12. 7. 2016
Terminološka
Z dokazi podprto oblikovanje politik
Iščemo slovenski ustreznik za angleški izraz evidence-based policy making , ki označuje oblikovanje politik na podlagi objektivnih dokazov. Ker je izraz nastal po analogiji z angleško zvezo evidence-based medicine , za katero se je v slovenščini že uveljavil izraz z dokazi podprta medicina , predlagamo izraz z dokazi podprto oblikovanje politik .    Vprašanje poslano 4. 6. 2015
Terminološka
Zeleni fluorescenčni protein
V celični in molekularni biologiji je pogosta uporaba reporterskih proteinov, med katerimi je najbolj znan tisti, ki fluorescira v zelenem delu spektra in ga označujemo s kratico GFP (angl. green fluorescent protein ). V slovenščini zanj najdemo več različnih poimenovanj, in sicer zeleni fluorescenčni protein , zeleno fluorescirajoči protein , zeleni fluorescentni protein , fluorescentni zeleni protein . Zanima me, katera oblika termina bi bila najustreznejša in katere termine naj uporabim za sorodne proteine, ki fluorescirajo v drugih delih spektra, npr. v rumenem ali modrem? Vprašanje poslano: 10. 8. 2016
Terminološka
Zemljina
Pred nekaj dnevi sem v članku o arheoloških izkopavanjih zasledila besedo zemljina . Avtor je pisal tudi o bloku zemljine , ki so ga odstranili. Med arheologi je beseda menda pogosta. V pravopisu sem zasledila oznako neobč. (knjižno neobčevalno). Ali to pomeni, da je beseda v knjižnem jeziku prepovedana oziroma se ne uporablja? Vprašanje poslano: 20. 9. 2016
Terminološka
Zombi banka
Zanima me, kako naj poslovenim angleški termin zombie bank , ki označuje finančno institucijo, ki je nesolventna, a jo zaradi političnega interesa podpira vlada, tako da navidezno posluje. Kateri slovenski ustreznik je po vašem mnenju najustreznejši: zombi banka , zombijska banka ali banka zombi ? Vprašanje poslano: 11. 6. 2018
Terminološka
Zrakoprepustni zamašek
Kemijski inštitut je za angleško zvezo air-permeable stopper predlagal prevod zamašek, ki prepušča zrak , kar se prevajalcem pri Evropski komisiji ne zdi povsem ustrezno. Predlagajo zrakopustni oz. zrakoprepustni zamašek. Kemijski inštitut je predlagal opisno terminološko rešitev. V SP 2001 se ponuja tudi možnost prepusten za kaj, torej zamašek, prepusten za zrak, kar pa še vedno ne ustreza. Vprašanje poslano:  9. 2. 2012
Terminološka
Železniški paket
Za 'sklop pravnih instrumentov, ki ureja železniški trg' se uporabljata dva termina: železniški paket in železniški sveženj . Zanima me, kateri je ustreznejši. Železniški paket je glede na pogostost na spletu in v korpusu Gigafida (zaenkrat) pogostejši, vendar raba železniškega svežnja narašča, še posebej v dokumentih EU, kjer obstaja močna težnja po uveljavljanju železniškega svežnja na račun železniškega paketa . Domnevam, da je vzrok občutek, da je izraz sveženj bolj »slovenski« od izraza paket , čeprav imata oba v SSKJ enak pomen in tudi enako oznako publicistično . Kaj je torej odločilno: pojavnost/raba ali želja po normiranju? Vprašanje poslano: 5. 10. 2017
Terminološka
Žive morske mene, mrtve morske mene
Pri projektu se ukvarjamo z določanjem hidrografske ničle, tj. ravni, od katere se na pomorskih kartah vrisujejo globine morja. Srednja morska gladina je odvisna od plimovanja, tj. pojava izmeničnega spreminjanja višine vodne gladine v morjih in oceanih. Ekstrema se imenujeta plima in oseka in sta odvisna od medsebojnega položaja Zemlje, Sonca in Lune. Višina plime in oseke se spreminja glede na povprečno gladino. Okoli mlaja in ščipa, ko so Sonce, Luna in Zemlja v liniji, se vpliva Sonca in Lune seštejeta tako, da je amplituda večja. Ko je Luna v prvem in zadnjem krajcu in se Sonce in Luna nahajata eden nasproti drugemu pod kotom 90°, vpliv Sonca zmanjšuje vpliv Lune, zato nastanejo najmanjše amplitude. Pri računanju srednje morske gladine se morajo izračunati tudi večletna povprečja ob teh posebnih položajih Sonca in Lune. V nekem slovenskem srednješolskem učbeniku smo našli opisni poimenovanji povprečna vrednost plim/osek ob prvem in zadnjem krajcu ter povprečna vrednost plim/osek ob polni in prazni luni , na slovenskih pomorskih kartah, v vodnikih in strokovni literaturi pa se uporabljata termina žive morske mene (obdobje, ko je Luna v mlaju in ščipu in so amplitude plimovanja največje) in mrtve morske mene (obdobje, ko je Luna v prvem in zadnjem krajcu in so amplitude plimovanja najmanjše). Menim, da sta termina žive morske mene in mrtve morske mene prevzeta iz hrvaščine, saj se je v prejšnji državi do leta 1991 s to tematiko ukvarjal Hidrografski inštitut iz Splita. Zanima nas, ali ste ta termina zasledili tudi v slovenskem jeziku oz. ali sta po vašem mnenju ustrezna.   Vprašanje poslano: 12. 12. 2017
Terminološka
Žižola
Zanima me, katera oblika je pravilna: žižola ali žižula . Slovar novejšega besedja navaja obliko žižula , slovenska Wikipedija pa obliko žižola . Gre za grm ali do 8 m visoko drevo, ki pri nas raste v obmorskem pasu slovenske obale in v slovenski Istri. Po obliki spominja na plodove oljke, po okusu pa na dateljne. Vprašanje poslano: 6. 1. 2015
Število zadetkov: 257