Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Jezikovna
Zapis z veliko ali malo začetnico: občina/Občina

Prosim za nasvet glede zapisa občina/Občina. Kadar gre za območje, se seveda piše z malo, kadar za institucijo pa z veliko. Ampak, a je kako drugače, ko omenjamo vse institucije hkrati, ne le posamezno? (prosim tudi za pojasnilo)

Konkreten primer:

  • Povprečnina je finančni vir o/Občin, zbranih iz sredstev dohodnine, ki se določa glede na povprečne stroške na prebivalca. Povprečni stroški na prebivalca se določajo vsako leto znova v dogovoru z o/Občinami, upoštevajoč štiriletno povprečje pretekle porabe o/Občin, splošne javnofinančne okoliščine ter fiskalno pravilo.

Kako pa je v primeru, kadar sicer zraven besede OBČINA ne napišemo, za katero konkretno gre, a iz konteksta ni dvoma, da gre za npr. Občino Lendava:

  • Konec meseca bo o/Občina (institucija) podelila priznanja vsem zaslužnim občanom. Najlepša hvala za odgovor.

Jezikovna
Zapis zveze »döner kebab«

Zanima me, zakaj se v zapisu občne besede (npr. razmišljajo o prepovedi döner kebaba) uporablja preglas? Ali ni tako, da pri podomačevanju sledimo izgovoru besede?

Jezikovna
Zapis zveze »družbenokulturni center«

Zanima me pravilen zapis zveze družbenokulturni center. Na spletu sem namreč zasledila različne – skupaj (podredna zloženka), z vezajem (priredna zloženka).

Jezikovna
Zapis zveze »turistično-rekreacijski center«

Zanima me pravilen zapis zveze turistično rekreacijski center. Na spletu sem namreč zasledila različne – skupaj (podredna zloženka), z vezajem (priredna zloženka) in narazen. V Slovarju krajšav (na portalu Termania) je mogoče najti zapis narazen. Dvomim, da je ta pravilen.

Jezikovna
Zapletena tvorba: svojilni pridevnik

Odgovorili ste že, kako se sklanja priimek Daneu (tudi Dreu), zanima pa me, kakšen je potem svojilni pridevnik? Daneuvov? Danevov? Po zgledu dachavski ...

Jezikovna
Zaporedje imena in priimka

Zanima me, če v besedilu lahko zapišemo ime osebe najprej s priimkom in nato imenom ali je slovnično edino pravilen zapis, kjer najprej napišemo ime in nato priimek?

Primer:

Na tekmovanju je sodeloval tudi Novak Peter.

Na tekmovanju je sodeloval tudi Peter Novak.

Jezikovna
Zaporedje imen in priimkov: dve imeni, dva priimka

Zanima me, če bi mi lahko odovorili na naslednje vprašanje oziroma, da bi vprašanje naslovili na osebo, ki bi mi znala nanj odgovoriti. Za odgovor bi bil izjemno hvaležen. Sem v precepu pri postavljanju vrstnega reda imen in priimkov. Recimo, da ima neka oseba 2 imeni in 2 priimka.

Ko se je oseba rodila ji je bilo ime: JANEZ IVAN NOVAK, n njegova mama in oče sta se poročila in odločila, da bo tudi otrok imel 2 priimka, poleg že 2 obstoječih imen. Npr.: JANEZ IVAN NOVAK DEBEVC

Se drugi priimek piše oziroma spada k prvemu imenu ali ne? Obstajajo tu kakšna pravila? Je zgornji zapis pravilen, ali se v kakšnem primeru piše: IME PRIIMEK IME PRIIMEK za primer ene osebe? In kako bi se pisalo z inicialkami, če bi se ta oseba odločila uporabljati 1 ime in 1 priimek? Npr. uporabljal bi se: JANEZ DEBEVC, bi se potem pisalo: JANEZ I. D. NOVAK?

Jezikovna
Zaporedje in obveznost akademskih nazivov

Zanima me ali je sploh potrebno za nazivom akademik še uporabljati prof. dr.?

Jezikovna
Zaporedje pridevnikov v levem prilastku

Prosila bi vas, kateri je pravilen vrstni red sledečega stavka:

Med glavnimi njenimi institucijami so ... ali Med njenimi glavnimi institucijami so ...

Jezikovna
»Zasavska Sveta gora« in zapis velike začetnice

Zanima me velika začetnica pri poimenovanju hriba ZASAVSKA SVETA GORA.

Jezikovna
Zastareli izraz za besedo »odtenek«

Kakšen je zastareli izraz za besedo odtenek?

Jezikovna
Za staro pravdo zdaj bo »drajna« ...

Kako bi razložili izraz drajna v Puntarski Mileta Klobčiča. Za staro pravdo zdaj bo drajna ...

Jezikovna
Zašraufati in odšraufati po slovensko

Zanima me, kako se zgoraj omenjena pogovorna izraza zapišeta pravilno slovensko?

V SSKJ-ju sicer najdem glagolnik vijačenje iz glagola vijačiti (šraufati). Torej vem, kako se ta glagol pravilno napiše v nedovršni obliki. Kako pa je z dovršnimi oblikami, kot sta zgornja izraza? Izraza, kot bi ju sam na podlagi nedovršnika poimenoval, odvijačiti in privijačiti nista v SSKJ-ju.

Torej, kako je pravilno?

Jezikovna
Zaznamovanost glagola »zagrebsti« v pomenu 'pokopati'

Zanima me, ali ima glagol zagrebsti slabšalni pomen ali je samo bolj starinski izraz za pokopati. Je sporno napisati zagrebli smo pokojne?

Jezikovna
Združevanje samostojnih kratic: »Študentski svet Univerze v Ljubljani« in »študentski svet fakultete«

Študentski svet Fakultete za farmacijo želi ohranjati slovenski jezik na čim višji ravni, zato nas zanima sledeče.

Na naši članici (UL FFA) smo pri prebiranju različnih aktov, pravilnikov in poslovnikov ter zapisnikov naleteli na neskladje pri zapisu okrajšave za študentski svet. Pojavljata se dve enačici za Študentski svet Univerze v Ljubljani: ŠS UL in ŠSUL. Podobno velja tudi za študentske svete članic: ŠSFFA ali ŠS FFA, ŠS UL MF ali ŠSULMF, ŠSFKKT ali ŠS FKKT itd.

Tukaj se poleg omenjenega zapisa skupaj oz. narazen pojavi še kombinacija z okrajšavo UL oz. Univerza v Ljubljani.

Zanima nas torej dvoje: ali je pravilneje pisati ŠS UL ali ŠSUL; ali je pravilneje ŠSFFA, ŠS FFA, ŠS UL FFA ali kaj drugega.

Jezikovna
Zemljepisna imena pokrajin in označevanje lege znotraj celin

Prosim za odgovor na vprašanje, kako se pišejo Vzhodna/vzhodnaEvropa, Zahodna/zahodnaEvropa, Srednja/srednjaEvropa, Jugovzhodna/jugovzhodnaEvropa. V monografiji Slovenski eksonimi, omenjeni v enem vaših prejšnjih odgovorov, so vsa ta imena zapisana z veliko začetnico in so torej zemljepisna imena, ki se pravopisno pišejo z veliko začetnico.

V Pravopisu 2001 je od omenjenih imen navedena le Vzhodna Evropa, zapisana z veliko začetnico kot zemljepisno ime. V časopisju, kot je razvidno iz Gigafide, pa povsem prevladuje zapis omenjenih poimenovanj z malo začetnico, z malo so zapisana npr. tudi v Leksikonu Sova iz leta 2006. Torej so obravnavana kot občna v smislu vzhodna Evropa kot vzhodni del Evrope.

Jezikovna
Zemljepisno ime »Sveti Duh na Ostrem vrhu«

Imam vprašanje, ki se sicer ne dotika SSKJ, temveč bolj pravopisnih pravil, upam pa vseeno, da mi boste odgovorili.

Na več spletnih straneh, mdr. tudi na strani Statističnega urada RS in Geopedie, sem našel zapise naselja Sv. Duh na Ostrem Vrhu, v katerih je zadnji del imena (vrh) pisan z veliko začetnico. Poraja se mi vprašanje, ali je tak zapis pravilen, saj je v nekem opisu dotičnega kraja navedeno, da je Ostri vrh hrib, torej bi morali vrh pisati z malo začetnico. Nikjer namreč nisem zasledil, da bi Ostri vrh bilo naselbinsko ime.

Kakšno pa je vaše stališče?

Jezikovna
Zlogovanje in deljenje besed »ura«, »Eva« ...

Zanima me, kako pravilno zlogujemo besedo ura, Ana, Eva ... So to enozložne ali dvozložne besede? S ploskanjem so otroci v prvem razredu za omenjene besede zaploskali dvakrat in tudi učiteljice so do sedaj poučevale, da so omenjene besede opredelili kot dvozložne. Pri tem pa se nam je začelo pojavljati vprašanje, ali je to pravilno, glede na to, da, ko besede delimo teh besed ne moremo deliti (u-ra, ur-a).

Jezikovna
Zloženka »DOKU«

Iščemo krajše poimenovanje za rubriko, kjer bi bili objavljeni dokumentarni filmi. Ali je zloženka DOKU dovolj razširjena, da bi jo lahko uporabili pri imenovanju rubrike dokumentarnih filmov? Bi bilo tako poimenovanje dovolj razumljivo za spletne uporabnike?

Jezikovna
Zloženka energetskosvetovalni

V Sloveniji imamo na voljo tudi mrežo ENSVET, kjer energetski svetovalci nudijo svetovanje o učinkoviti rabi energije v gospodinjstvih.

Kako se torej imenujejo te pisarne: energetskosvetovalne ali energetsko svetovalne pisarne, morda energetske svetovalne pisarne?

Najdem namreč različne oblike zapisa (skupaj, narazen, celo z vezajem).

Sama menim, da pišemo pridevnik skupaj, ker izhajamo iz besedne zveze energetsko svetovanje.

Število zadetkov: 2682