Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
vrézati vréžem dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. z rezanjem narediti, izoblikovati kaj v kaj: vrezati napis, podobo, znamenje; vrezati v drevo, kovino, steklo; vrezati z nožem; dati si vrezati začetnici imen v prstan vgravirati / lisice so mu vrezale krvavo progo v zapestje / reka je vrezala svojo strugo v skrilavce; pren., ekspr. nič ni moglo izbrisati podobe, ki so jo vrezali prvi stiki s tujim svetom
♦ teh. vrezati navoj
2. z rezanjem prodreti v tkivo, snov: vrezati v organ; vrezati s skalpelom
    vrézati se 
    1. narediti se v površino česa v obliki, kot jo določa samostalnik: v čelo so se mu vrezale gube
    2. ekspr. boleče se zajesti v kaj, pritisniti ob kaj: naramnica se mu je vrezala v ramo
    3. ekspr. z globokim duševnim delovanjem, učinkom priti trajno v kaj: ta prizor se mu je vrezal v spomin, zavest
    vrézan -a -o:
    v lesen strop vrezana letnica
    ♦     obrt. vrezani žep žep, pri katerem se odprtina vreže v oblačilo
SSKJ²
vrtínčiti -im nedov. (í ȋ)
1. povzročati, da se kaj premika v spiralastih zavojih: burja vrtinči dim; veter dviga in vrtinči suho listje na dvorišču; brezoseb. sneg je vrtinčilo; pren., ekspr. ljudje, ki jih vrtinčijo strasti
// s prislovnim določilom premikajoč kaj na tak način nositi: vihar vrtinči snežinke v sobo; vrtinčiti smeti po ulici / plaz vrtinči s seboj tudi smučarje
2. povzročati vrtince v čem: izstrelki vrtinčijo gladino / močen veter vrtinči morje; pren., ekspr. dogodki vrtinčijo vaško okolje
3. vrteti, sukati: moški je vrtinčil oči / vrtinčiti z glavo
    vrtínčiti se 
    1. premikati se v spiralastih zavojih: listi se vrtinčijo v zraku; megle se vrtinčijo nad vrhovi; za avtomobilom se vrtinči prah; zavesa se vrtinči zaradi prepiha; pren., ekspr. številke so se mu brez reda in smisla vrtinčile v glavi
    // s prislovnim določilom premikajoč se na tak način prihajati: iz odprtin se je vrtinčila para; dim se vrtinči pod strop
    2. delati vrtince: potok se vrtinči ob skalovju; vrgli so ga v vodo, kjer se reka najbolj vrtinči; vrtinčiti se in peniti
    3. vrteti se, sukati se: otroka sta se vrtinčila po ledu / pogovor se je vrtinčil okoli zadnjih dogodkov / njegove misli se vrtinčijo okrog deklet
Pravopis
vrtínčiti -im nedov. -en -ena; vrtínčenje (í ȋ) koga/kaj Burja ~i dim; Plaz ~i s seboj smučarje; brezos. Sneg je vrtinčilo
vrtínčiti se -im se (í ȋ) Dim se ~i pod strop; redk. vrtinčiti se okoli, okrog koga/česa Pogovor se ~i okrog deklet se vrti, se suka
Celotno geslo Kostelski
zacmokati ► zacˈmọːkat -an dov.
Pravopis
začrnèl -éla -o in začrnél -a -o [-u̯]; bolj ~ (ȅ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́) ~ strop
začrnélost -i ž, pojm. (ẹ́)
SSKJ²
začrnéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. postati črn, temen: olupljen krompir hitro začrni / obraz mu je na soncu začrnel
// ekspr. postati umazan: tla so že čisto začrnela
2. knjiž. temno se pokazati: nad nami je začrnelo skalovje
    začrnèl in začrnél -éla -o:
    začrnel dimnik, strop
SSKJ²
zadéti -dénem dov., zadêni zadeníte (ẹ́)
1. premikajoč se priti v sunkovit dotik s čim: v temi je zadel stol; ladja je s kljunom zadela ob čer; zadeti ob podboj; zadela se je vanj, ko je hotela iti mimo / zadeti z glavo ob zid, v strop / trda pest ga je zadela v prsi udarila; pren. razum prej ali slej zadene ob mejo
// ekspr. priti v položaj, da kaj deluje, vpliva zaviralno: pri delu zadeti na težave, ob nerazumevanje
// ekspr. naleteti na, srečati: ko je stopil iz hiše, je zadel na soseda / na potovanju sta zadela skupaj
2. narediti, da kak predmet prileti na določeno mesto, v določeno stvar: pomeril je in zadel; zadeti tarčo; zadeti v sredino; zadeti s puščico
// prileteti na določeno mesto, v določeno stvar: kamen je zadel cestno svetilko / strela je zadela zvonik udarila v zvonik; pren. zadel ga je prezirljiv pogled
3. navadno v zvezi z na narediti, da kaj pride kam z namenom, da se prenese: zadeti koš na hrbet; zadeti puško na ramo; zadeti škaf na glavo / zadeti nahrbtnik
4. z izbiro določene številke postati imetnik dobitka pri žrebanju: izbral je srečko in verjel, da bo zadel; zadeti glavni dobitek na loteriji, tomboli; spet ni nič zadel / njegova srečka je zadela
5. prizadeti: očetova smrt ga je zadela; zadelo ga je, ker ga niso več povabili k sebi; ekspr. zadeti v živo zelo / podražitve so zadele zlasti delavce / zadeti komu kaj hudega
6. nav. 3. os. izraža, da postane kdo deležen tega, kar določa osebek: za to dejanje lahko tudi mene zadene odgovornost / povečanje pokojnin zadene vse upokojence
7. nav. 3. os. izraža nastop bolezenskega stanja, kot ga določa osebek: kap ga je zadela
8. navadno s prislovnim določilom izraziti, prikazati kaj táko, kot je v resnici: slikar je dobro zadel barvo jesenske svetlobe; portretist obraza ni zadel; pisatelj je tuje okolje mojstrsko zadel
// narediti, opraviti kaj ustrezno zahtevam, pričakovanju: baletka poze ni zadela / v čustvovanju je težko zadeti pravo ravnotežje
9. star. uganiti, predvideti: tvojih misli ne zadenem, če se še tako trudim; v napovedi je vreme dobro zadel
● ekspr. bog ne zadeni, da bi nas pozabil izraža željo, da se ne bi uresničilo to, kar izraža odvisni stavek; zadeti bistvo opozoriti na bistvo, priti do bistva stvari; ekspr. zadeti dve muhi na en mah z enim dejanjem hkrati opraviti dve stvari; ekspr. kadar je koga opozarjal na napake, je težko zadel pravo struno našel pravi način; ekspr. zadeti žebljico na glavíco, v glavíco opozoriti na bistvo, priti do bistva stvari; ekspr. zadeti v črno narediti kaj, kar v največji meri ustreza, zadovoljuje določene potrebe; pravilno nakazati problem, povedati bistvo stvari; ekspr. njene besede so ga zadele v sredo srca zelo prizadele; ekspr. zadeti v živo učinkovito kaj povedati, narediti; ekspr. vsaka krogla je zadela v živo smrtno; ekspr. novica ga je zadela kot strela z jasnega je prišla popolnoma nepričakovano
    zadét -a -o:
    1. deležnik od zadeti: zadet ptič; starec je na portretu dobro zadet; biti zadet od kapi; obstal je kot zadet
    2. pog. omamljen, pijan: zadet od trave; bila sta tako zadeta, da se ne spomnita, kaj se je zgodilo / ekspr. zadet od ljubezni
Pravopis
zadéti -dénem dov. zadétje; drugo gl. deti1 (ẹ́) koga/kaj ~ tarčo; Zadela ga je kap; poud.: ~ dve muhi na en mah |z enim dejanjem opraviti dve stvari|; dobro ~ portretiranca |naslikati|; ~ pravo struno |najti pravi način|; zadeti koga/kaj na kaj ~ koš na rame; poud. zadeti na koga/kaj ~ pri delu na težave |naleteti|; ~ ~ znanca |naleteti, srečati|; zadeti ob kaj Ladja je zadela ob čer
zadéti se -dénem se (ẹ́) v koga/kaj ~ ~ ~ mimoidočega; ~ ~ z glavo v strop
SSKJ²
zadévati -am nedov. (ẹ́)
1. premikajoč se prihajati v sunkovit dotik s čim: valovi so zibali čoln, da je zadeval pomol; sedé na peči se zadevati ob strop / razmišljen se je zadeval v mimoidoče; pren. nepošteno ravnanje je zadevalo ob njegov moralni čut
// ekspr. prihajati v položaj, da kaj deluje, vpliva zaviralno: novo zadeva na odpor starega / zadevati na težave
2. delati, da kak predmet prileti na določeno mesto, v določeno stvar: s papirnatimi kroglicami zadeva predmete okoli sebe / sodobna orožja natančneje zadevajo
// leteč prihajati na določeno mesto, v določeno stvar: kamenčki zadevajo zadaj vozeči avtomobil
♦ šport. žoge zadevajo koš
3. navadno v zvezi z na delati, da kaj pride kam z namenom, da se prenese: pomagal ji je zadevati škafe na glavo
4. prizadevati: ostrina njenega glasu ga je zelo zadevala / ti ukrepi jih ne zadevajo / nesreča za nesrečo ga zadeva
5. navadno s prislovnim določilom izražati, prikazovati kaj táko, kot je v resnici: pisatelj mojstrsko zadeva slovenski značaj
// delati, opravljati kaj ustrezno zahtevam, pričakovanju: izvajalka je zadevala pravo glasnost
6. publ. biti v zvezi, povezanosti s čim: ti problemi zadevajo različna področja človekovega življenja
// v zvezi kar zadeva izraža omejitev trditve na predmet: kar zadeva mene, so stvari urejene; kar zadeva stroške, jih bomo že poravnali
● ekspr. zadevati v črno učinkovito kaj pripovedovati, delati; pravilno nakazovati problem, pripovedovati bistvo stvari; nar. besede so se ji zadevale zatikale
    zadeváje :
    tekal je po vrtu, zadevaje tu in tam ob drevje
    zadevajóč -a -e:
    plesali so, zadevajoč ob stole in mize; gospodarstvo zadevajoča vprašanja
Pravopis
zadévati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zadévanje (ẹ́) koga/kaj dobro ~ tarčo; Ti ukrepi jih ne ~ajo; publ. Kar ~a mene, so stvari urejene; zadevati koga/kaj na kaj ~ škaf na glavo; poud. zadevati na koga/kaj ~ ~ težave |naletavati|
zadévati se -am se (ẹ́) ob kaj ~ ~ z glavo ob strop; zadevati se v koga/kaj ~ ~ ~ mimoidoče; sleng. uživati mamila
SSKJ²
zakljúčiti -im dov. (ú ȗ)
1. narediti, da je kaj omejena, ločena celota: zaključiti strop z letvicami / zaključiti ovratnik s čipkami / zaključiti vrt z živo mejo omejiti, zapreti / krožno, šilasto zaključiti okrasek
2. narediti, da postane kak skupek celota, ki se ne more več povečevati: zaključiti seznam prijavljenih; lista kandidatov se je že zdavnaj zaključila
3. s prislovnim določilom narediti, da se kaj kot celota konča s čim kot svojim zadnjim sestavnim delom: zaključiti ciklus z oddajo o slikarstvu; zaključiti kosilo s črno kavo / zaključiti govor s pozivom k miru
4. končati kaj kot polno, do konca uresničeno celoto: dobili so dovolj denarja, da so dela zaključili; uspešno zaključiti pismo; zaključiti preiskavo, turnejo; šolanje je zaključilo deset učencev / zaključiti krog iskanj; tekmovalci so zaključili sezono / ekspr. zaključil je svoje življenje umrl je
// publ. končati: delegacija je zaključila obisk / elipt. ko je govornik zaključil, so ljudje zaploskali / zaključiti z delom končati, opraviti delo; zaključiti s tekmovanjem nehati tekmovati
5. na podlagi podatkov z razmišljanjem, logičnim povezovanjem priti do končne sodbe, misli: iz njegovega vedenja je zaključila, da se je nekaj zgodilo; pravilno, zmotno zaključiti / sam pri sebi je zaključil, da ni vredno iti
● zaključiti blagajno ugotoviti stanje po blagajniškem dnevniku in njegovo enakost s stanjem preštete gotovine v blagajni; zastar. zaključiti denar v blagajno zakleniti; zastar. zaključiti pogodbo skleniti, podpisati
♦ adm. zaključiti naročilnico; fin. zaključiti poslovno knjigo ugotoviti in zapisati stanje na kontih, ki jih vsebuje poslovna knjiga; zaključiti poslovno leto z izgubo; šol. zaključiti oceno določiti zaključno oceno
    zakljúčiti se navadno s prislovnim določilom
    končati se: ulica se slepo zaključi / šolsko leto se zaključi konec avgusta
    zakljúčen -a -o
    1. deležnik od zaključiti: lista je že zaključena; preiskava je zaključena
    2. ki je zunanje omejena, ločena in polna celota: zaključen sestav teles; geografsko zaključeno območje; vsebinsko zaključen del pesnitve
    3. ki je omejena celota, v katero se drugi ne sprejemajo: zaključen krog ljudi; mi smo zaključena družba / zaključena predstava predstava, dostopna samo omejeni, vnaprej določeni skupini
Pravopis
zakljúčiti -im dov. -en -ena; zakljúčenje (ú ȗ) kaj z/s čim ~ strop z letvicami; zaključiti kaj ~ seznam prijavljenih; ●~ obisk končati; publ. zaključiti z/s čim ~ z delom → končati, opraviti delo
zakljúčiti se -im se (ú ȗ) Ulica se slepo ●~i konča
SSKJ²
zamákati -am nedov. (ȃ)
nezaželeno prehajajoč skozi kaj, delati kaj mokro, vlažno: skladovnico so prekrili, da je ne zamaka dež; gnojnica zamaka steno, zid; brezoseb.: stanovalci se pritožujejo, da zamaka; v zgornjih nadstropjih zamaka
// nezaželeno biti tak, da lahko prehaja skozi voda: streha, strop zamaka / klet zamaka
● ekspr. pridno so si zamakali grla so pili, popivali; ekspr. jed zamakati z vinom pri jedi piti vino
    zamakajóč -a -e:
    zamakajoča streha
SSKJ²
zapážiti -im dov. (á ȃ)
1. z namestitvijo, pritrditvijo česa zadelati odprtine v čem: zapažiti čebelnjak, hlev; zapažiti z listjem, s slamo / zapažiti strop z lesom opažiti
2. dati kako snov, predmet v odprtino, da se zapre; zamašiti: zapažiti špranje s papirjem / z deskami zapažiti razbita okna zadelati
    zapážen -a -o:
    s slamo zapažen svinjak
Pravopis
zapážiti -im dov. -en -ena; zapáženje (á ȃ) kaj z/s čim ~ svinjak s slamo; redk.: ~ strop z lesom opažiti; ~ špranje s papirjem zamašiti
SSKJ²
zasídrati -am dov. (ȋ)
1. pritrditi, privezati s sidrom: zasidrati čoln; ladja se je zasidrala blizu obale
2. pritrditi, privezati kaj tako, da ostane na določenem mestu: zasidrati past v luknji / zasidrati drogove v zemljo
3. grad. pritrditi, povezati s sidrom: zasidrati steber, strop
4. ekspr. narediti, povzročiti, da začne kdo trajneje živeti na določenem mestu: oče je zasidral rod v dolini / zasidrati koga v javnem življenju
    zasídrati se ekspr.
    trdno se namestiti kje in v tem položaju ostati: še trdneje se zasidrati z nogami na tleh / zasidrati se za mizo / v vasi so se zasidrali vojaki
    // ustvariti si trden položaj v kakem okolju: podjetje se je v kraju kmalu zasidralo / ta miselnost se je pri ljudeh že zasidrala
    zasídran -a -o:
    zasidrana ladja; preoblikovati že zasidrano javno mnenje
SSKJ²
zasígati se -am se dov. (ī ȋ)
min. prekriti se s sigo: strop jame se je zasigal
    zasígan -a -o:
    grušč je zasigan; zasigana kraška jama
Pravopis
zasígati se -am se dov. zasíganje (í ȋ; ȋ) |prekriti se s sigo|: Strop kraške jame se je zasigal
SSKJ²
zasukljáti -ám dov. (á ȃ)
nekoliko zasukati: zasukljati nit / cigaretni dim se je zasukljal pod strop
Pravopis
zasukljáti -ám dov. zasukljánje; drugo gl. sukljati (á ȃ) manjš. kaj ~ nit
zasukljáti se -ám se (á ȃ) manjš. Dim se je zasukljal pod strop
Število zadetkov: 290