Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Jezikovna

Zadetki iskanja

Jezikovna
Spol priimkov ženskih oseb in njihova raba v besedilu: »Križnar je popeljala ...«

Na spletni strani RTV Slovenija že nekaj časa opažam, da so se odločili, da uporabljajo samo ženski priimek (brez imena ali začetnice imena) in nato glagol v obliki za ženski spol, npr. Križnar je v prvi skupini s 101,0 m popeljala Slovenijo na prvo mesto. Kaj menite o tem?

Jezikovna
Spol samostalnika »agiliti«

Kakšnega spola je samostalnik agility?

Jezikovna
Spol samostalnika »karitas«

Imam vprašanje glede imena organizacije Slovenska karitas: Karitas.

Glede na njihov zapis (npr. na spletni strani) in rabo prevladuje ženska spolska oblika, pravopis pa določa m. spol. To je prva težava. Druga težava je pri zapisih: Škofijska karitas Koper ali Škofijska Karitas Koper ali škofijska Karitas Koper. Kako je z velikimi začetnicami, kako jih upravičiti?

Na isti ravni tudi težava z zapisom župnijska Karitas Trbovlje/Župnijska Karitas Trbovlje/Župnijska karitas Trbovlje. V teh primerih sem uporabljala ž. spol, saj je tako v rabi.

Jezikovna
Spol samostalnika »prepad«: »Turkova prepad« ali »Turkov prepad«?

Na Kumu obstaja prepad (ki je sicer brezno), in ki je na smerokazu poimenovano kot Turkova prepad. Na sami uradni tabli pri breznu, postavljeni s strani države, piše Turkov prepad, vendar je tudi na nekaterih spletnih naslovih, na primer:

to brezno poimenovano kot Turkova prepad (na nekaterih pa kot Turkov prepad).

Zanimivo bi bilo vedeti, za kakšno jezikovno posebnost gre (saj v SSKJ-ju ni podobnega primera, v pravopisu pa obstaja za prepad samo moška oblika) in katere so v slovenščini še podobne besedne kombinacije.

Jezikovna
Spol samostalnika »vodja«

Zanima me, ali lahko napišemo tudi programska vodja Maja Zupanič ali je pridevnik vedno le v moškem spolu, ker je tudi samostalnik moškega spola − torej programski vodja Maja Zupanič. Sta možni obe različici?

Jezikovna
Spoštovanje, izraženo z veliko začetnico

Zanima me, ali se v prošnji za delo povsod skozi besedilo napiše Vam, Vaš (velika začetnica), ali je velika začetnica pri vikanju v primeru prošnje potrebna samo enkrat, in sicer nekje na začetku.

Jezikovna
Spreganje glagola »skakati«

Kako se pravilno sprega glagol skakati? Je mogoča poleg oblike skačem, skačeš, skače ... tudi oblika skakam, skakaš, skaka ..., kot je navedeno v Amebisu?

Jezikovna
Spreganje glagola »zadeti«

Vse pogosteje opažam, da se glagol zadeti v ustnih in tudi pisnih besedilih, predvsem v medijih, sprega: zadanem, zadaneš, zadane … Se je pri spregatvi tega glagola kaj spremenilo, saj sem tak zapis prebrala tudi v knjigi priznanega jezikoslovca? Včasih smo spregali: zadene, zadeneš, zadene ...

Jezikovna
Spregledana dilema na temo – Razlike v slovarjih: »Kitajski zid« in »kitajski zid«

Kljub jasnemu odgovoru na omenjeno temo (Kitajski zid, Berlinski zid) se poraja vprašanje, ali ne bi bilo smiselno velike začetnice pisati pri PRVI sestavini poimenovanja, namreč Veliki kitajski zid. Ta besedna zveza (torej s pridevnikom veliki) je nadvse pogosta in menim, da ne gre za lastnostno poimenovanje ("velik" Kitajski zid), temveč za del lastnega poimenovanja. Ne vidim smisla v zapisu veliki Kitajski zid (saj vsi vemo, da je velik, zakaj bi torej to sploh zapisali – razen seveda kot del lastnega poimenovanja). Kaj menite o tem?

Jezikovna
Sprejemljivost pridevnika »evrskoobmočni«

Spoštovani, zanima me kako prevajati angleške termine, kot so euro area banking system ali euro area banks. Ali lahko uporabljamo slovenske termine evrskoobmočni bančni sistem in evrskoobmočne banke? Problem se pojavi pri naštevanju, npr. ameriške, japonske in evrskoobmočne banke. Kaj svetujete?

Jezikovna
Sprememba naglasa – »gôra« – »visokogórje«

Zakaj se pri o-ju spremeni naglas pri samostalniku visokogórje (gôra – visokogórje)?

Jezikovna
Sprememba pri naglaševanju besede »antifona«

Tujka antifona ima po slovarjih naglas na o (na tem mestu je naglas tudi v latinski besedi); dejanska raba v cerkvenem okolju pa pozna pretežno naglas na i (tako je beseda naglašena v izvirni grški obliki). Kateri naglas je torej ustreznejši in bolj pravi? Ne vem, ali naj vztrajam pri naučenem naglasu in čakam na spremembo v slovarjih ali naj se priučim predpisanega naglasa.

Jezikovna
Sprememba rodilniškega prilastka ob pregibanju

Se pri postavljanju besedne zveze konec tedna v množino spremenita obe besedi ali samo prva – ob koncih tedna ali ob koncih tednov, vse konce tedna ali vse konce tednov?

Jezikovna
Spremembe pri stopnjevanju pridevnikov

V zadnjem času na spletnih portalih opažam, da se tudi zelo dolge pridevnike stopnjuje tako kot kratke; danes je npr. na MMC portalu RTVSLO naslov novice V Romuniji najmnožičnejši protesti po letu 1989. Ali je tako prav? Jaz sem se učila, da se za takšne pridevnike uporablja bolj in najbolj.

Kako je s tem?

Jezikovna
Srečanje skladenjske in neskladenjske pike

Zanima me, kako se pravilno postavi pika (vprašaj, klicaj) v stavku, ki se konča z d. o. o. ? Npr.: Podjetje je v preteklem letu največ poslovalo s KLIMO d. o. o. . Ali je pravilno zapisano zgoraj, ali pride tukaj na koncu pika brez presledka, ali sploh ne?

Jezikovna
SSKJ: domobranci

V novem pravkar izdanem slovarju sem na 280 strani pod pojmom domobranci zasledil, da so domobranci; protirevolucionarna vojaška organizacija v Sloveniji med narodnoosvobodilnim bojem od kapitulacije Italije naprej.

Zgodovina domobrance pozna kot pomožne SS enote, katere so zaprisegle nacistični Nemčiji. Žalostno, neresnično, potvarjanje zgodovine.

Na strani 612 pod pojmom kolaboracija imate to razčiščeno, ravno tako na strani 493, pod pojmom, izdajalec.

Prosim vas, da mi razložite, kako je lahko nekdo, kateri je od okupatorja prejemal, plačo,orožje, municijo, zaprisegel pred B-gom, da bo moril lasten narod, protirevolucionar. Saj pišete, da se je vršil narodnoosvobodilni boj. Upam, da boste izvedli popravek, kateri bo odgovarjal resnici, saj vas filmski posnetek zaprisege domobrancev nacistični Nemčiji na Hitlerjev rojstni dan postavlja na laž.

Jezikovna
SSKJ: Kako opisati pomen besede »begunec«?

Med definiranjem besed, ki sem jih moral definirati, sem si pomagal s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika. Malce me je presenetila razlaga besede begunec:

  • begúnec -nca m (ȗ) kdor (z)beži pred nevarnostjo ali neprijetnostjo

Zanima me, ali to pomeni, da bi lahko osebi rekli begunec, če beži pred psom, ki ji predstavlja nevarnost (glede na razlago je nekako tako razvidno). Zanima me tudi, kako bi rekli osebi, ki ilegalno prestopi državno mejo oz. se ilegalno preseli v drugo državo, mogoče je celo izbrisan oz. država sploh ne ve, da obstaja. Ta oseba bi se lahko selila kot nomad zaradi boljših pogojev za življenje, ne zaradi nevarnosti.

Jezikovna
SSKJ2: citatno pisane besede

Dajanje prednosti citatno zapisanim občnim besedam v SSKJ2 se mi ne zdi posrečeno, saj bomo le še bolj zmedeni, ker bo vedno več izjem.

Jezikovna
SSKJ2: geslo »bovling«

Zakaj je v SSKJ2 samo oblika zapisa bowling in po domače zapisanega gesla bovling sploh ni? V Gigafidi se bowling pojavi 2800-krat, bovling pa 1553-krat, kar ni zanemarljivo, in bi po zgledu mejl pričakovali tudi geslo bovling.

Jezikovna
SSKJ2: geslo »e-sporočilo«

V SSKJ2 ni gesla e-sporočilo. Namesto tega je mejl, pa še to le kot kazalčna iztočnica, ki usmerja na iztočnico mail. Ali ni to v nasprotju s pravopisnim pravilom, da pišemo občne besede po domače? Ali se je pri tem upošteval vidik rabe oz. merilo pogostosti? V Gigafidi se namreč citatni zapis (mail oz. e-mail) pojavi več kot 25.000-krat oz. 12.000-krat, zapis po domače (mejl) pa le 584-krat. Po drugi strani pa je v Gigafidi tudi e-sporočilo (695-krat). Če se je upoštevalo merilo pogostosti, bi v SSKJ2 poleg mejl pričakovali tudi geslo e-sporočilo.

Število zadetkov: 3654