Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

skakáč skakáča samostalnik moškega spola [skakáč]
    1. žival, ki dobro skače
    2. iz zoologije glodalec sivkaste ali rjavkaste barve z debelejšim repom in večjimi očmi, ki se premika s skakanjem po zadnjih nogah, po izvoru iz zahodne in osrednje Azije in Afrike; primerjaj lat. Gerbillinae
    3. iz zoologije členonožec z dolgimi, naprej obrnjenimi nožicami na koncu zadka, s katerimi skače; primerjaj lat. Collembola
    4. starinsko športnik, ki se ukvarja s skakanjem
    5. pripadnik srednjeveške in zgodnjenovoveške verske ločine, ki med zamaknjenjem skače, pleše
    6. šahovska figura, ki se premika za dve polji naprej v kateri koli pravokotni smeri in eno polje vstran; SINONIMI: konj
STALNE ZVEZE: mongolski skakač, puščavski skakač
ETIMOLOGIJA: skakati
skalárka skalárke samostalnik ženskega spola [skalárka]
    riba z dolgimi tankimi plavutmi in bočno zelo sploščenim telesom, po izvoru iz Južne Amerike; primerjaj lat. Pterophyllum scalare
ETIMOLOGIJA: iz drugega dela taksonomskega imena nlat. scalare iz lat. scālāris ‛stopniščen, lestven’ iz scālae ‛stopnice, lestev’, ker neparne plavuti te ribe izgledajo kot lestev
skarabêj skarabêja samostalnik moškega spola [skarabêj]
    1. iz zoologije hrošč črne barve, ki iz živalskih iztrebkov oblikuje kroglico, v katero samica odloži jajčeca, živeč zlasti v Sredozemlju; primerjaj lat. Scarabaeus sacer
    2. okrasni predmet, nakit v obliki ali s podobo tega hrošča
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Skarabäus in) lat. scarabaeus ‛hrošč’ iz gr. kā́rabos ‛morski rak’ - več ...
skike skika samostalnik moškega spola [skájk]
    1. tekaški rolki podoben pripomoček, ki se pritrdi na obuvalo s pasovi
      1.1. vadba, gibanje s takim pripomočkom in palicami
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. skike, iz sk(ate) ‛drsalka’ + (b)ike ‛kolo’
sklédnica sklédnice samostalnik ženskega spola [sklédnica]
    sladkovodna želva z oklepom temnejše barve in okončinami z belkastimi pikami, ki živi v Evropi, severni Afriki in zahodni Aziji; primerjaj lat. Emys orbicularis; SINONIMI: iz zoologije močvirska sklednica
STALNE ZVEZE: močvirska sklednica
ETIMOLOGIJA: skleda
skódran skódrana skódrano pridevnik [skódran]
    2. v obliki skodrani ki ima liste z drobno valovitim, nagubanim robom; SINONIMI: kodrast, nakodran
ETIMOLOGIJA: skodrati
skódrati skódram dovršni glagol [skódrati]
    1. narediti, izoblikovati kodre; SINONIMI: nakodrati
      1.1. navadno ekspresivno narediti, povzročiti, da se kaj oblikuje tako, da spominja na kodre, postane valovito, nagubano; SINONIMI: navadno ekspresivno nakodrati
    2. v obliki skodrati se dobiti obliko kodrov, postati kodrast; SINONIMI: nakodrati
      2.1. v obliki skodrati se, navadno ekspresivno izoblikovati se tako, da spominja na kodre, postati valovit, naguban; SINONIMI: navadno ekspresivno nakodrati
FRAZEOLOGIJA: skodrati živce komu
ETIMOLOGIJA: kodrati
skokonógi skokonóga skokonógo pridevnik [skokonógi]
STALNE ZVEZE: skokonoga gazela
ETIMOLOGIJA: iz skok + noga
skomíg skomíga samostalnik moškega spola [skomík skomíga]
    1. gib z rameni navzgor in navzdol
    2. ekspresivno izražanje nevednosti, dvoma ali sprijaznjenosti, navadno z gibom z rameni navzgor in navzdol
ETIMOLOGIJA: skomigati
skomígati skomígam nedovršni glagol [skomígati]
    1. z rameni delati gibe navzgor in navzdol
    2. ekspresivno izražati nevednost, dvom ali sprijaznjenost, navadno z gibi z rameni navzgor in navzdol
ETIMOLOGIJA: migati - več ...
skomígniti skomígnem dovršni glagol [skomígniti]
    1. z rameni narediti gib navzgor in navzdol
    2. ekspresivno izraziti nevednost, dvom ali sprijaznjenost, navadno z gibom z rameni navzgor in navzdol
ETIMOLOGIJA: skomigati
skorbút skorbúta samostalnik moškega spola [skorbút]
    bolezen, ki jo povzroča pomanjkanje vitamina C in za katero so značilni krvavenje dlesni, slabokrvnost, zmanjšana odpornost proti okužbam
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Skorbut) iz srlat. scorbutus, nejasnega izvora - več ...
skrtáčiti skrtáčim dovršni glagol [skərtáčiti]
    1. očistiti kaj s krtačo, ščetko
      1.1. počesati, poskrbeti za nego telesa s krtačo, ščetko
      1.2. očistiti, razčesati žival s krtačo, ščetko
ETIMOLOGIJA: krtačiti
skúša skúše samostalnik ženskega spola [skúša]
    1. morska riba s prečnimi progami po hrbtu in majhnimi plavutmi; primerjaj lat. Scomber scombrus
      1.1. ta žival kot hrana, jed
    2. iz zoologije riba modrikasto srebrne barve z večjimi očmi, podolgovatim telesom, podaljšano glavo in zobmi; primerjaj lat. Scombri
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. skȗša, nejasnega izvora - več ...
skúta skúte samostalnik ženskega spola [skúta]
    1. mehek nezorjen mlečni izdelek, narejen iz sirotke ali mleka
      1.1. temu podoben živilski izdelek rastlinskega izvora
STALNE ZVEZE: albuminska skuta, sirarska skuta, sladka skuta
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz neke roman. predloge, sorodne s furl. scòta < lat. excocta, deležnik od excoquere ‛pokuhati’, iz lat. ex ‛iz’ + coquere ‛kuhati’, prvotno torej ‛pokuhana (jed)’ - več ...
skúter skúterja samostalnik moškega spola [skúter]
    motorno kolo z manjšimi kolesi in prostorom za noge na sredini, ki ne dosega večjih hitrosti, navadno za vožnjo po mestu
STALNE ZVEZE: podvodni skuter, vodni skuter
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. scooter iz scoot ‛zdrveti, ucvreti jo’
skútni skútna skútno pridevnik [skútni] ETIMOLOGIJA: skuta
sladkórnica sladkórnice samostalnik ženskega spola [slatkórnica]
    manjša posoda, v kateri se streže sladkor
ETIMOLOGIJA: sladkor
slámnik slámnika samostalnik moškega spola [slámnik]
    1. klobuk, prepleten ali sešit iz slamnatih kitic
    2. rastlina z višjim steblom, cvetovi v koških in bodičastim osrednjim delom cveta; primerjaj lat. Echinacea; SINONIMI: ameriški slamnik, ehinaceja
STALNE ZVEZE: ameriški slamnik, škrlatni ameriški slamnik
ETIMOLOGIJA: slama
slaník slaníka samostalnik moškega spola [slaník]
    1. riba sled kot hrana, jed, navadno sušena in konzervirana
      1.1. majhna riba srebrnkaste barve z izrazito razcepljeno repno plavutjo, ki živi zlasti v severnih morjih; primerjaj lat. Clupea harengus
    2. podolgovato pecivo iz slanega kvašenega testa, prelitega z zmesjo moke, soli in vode
ETIMOLOGIJA: slan
Število zadetkov: 3432