Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Vezljivost

Zadetki iskanja

Celotno geslo Vezljivostni G
zagovoríti -ím dovršni glagol, glagol govorjenja
1.
iz mitologije kdo/kaj z govorjenjem odpraviti kaj
/Na hitro/ je znal (vsakomur) zagovoriti bolezen, oteklino ali rano.
2.
iz mitologije kdo/kaj z govorjenjem narediti koga/kaj poslušnega, voljnega
Zagovorili so otroke, da so postali bolj poslušni.
Celotno geslo Vezljivostni G
zagovoríti se -ím se dovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj z govorjenjem zadržati se pri kom/čem / pred/s kom/čim / kje / kdaj
Zagovorila se je pri sosedi, potem pa še s prijateljico.
2.
kdo/kaj nehote povedati kaj ‘kar se ne namerava’
Zgovoril se je, da je bil zraven.
Celotno geslo Vezljivostni G
zahájati -am nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
GLEJ: zaíti
v posplošenem pomenu kdo/kaj večkrat hoditi k/h komu/čemu / za/na/v/med/pod/skozi koga/kaj / kam
Rad je zahajal na deželo, k prijateljem.
Celotno geslo Vezljivostni NG
zahòd-ódasamostalnik moškega spola
  1. smer, ki označuje zaid sonca in s tem stran neba
    • od zahoda proti čemu
    • , zahod s čim
    • , na zahod(u) do česa
  2. del zemljepisne in hkrati politične enote
    • od zahoda proti čemu
    • , zahod s čim
    • , (na) zahod(u) do česa
Celotno geslo Vezljivostni G
zahtévati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol govorjenja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj na silo dobiti koga/kaj
/Brez posebnega vzroka/ je (od potnikov) (za nedržavni prehod) zahteval potne liste.
2.
navadno v 3. osebi, v posplošenem pomenu kaj označevati koga/kaj kot nujo, potrebo
Ozka in še spolzka cesta zahteva previdno vožnjo.
Celotno geslo Vezljivostni G
zahváliti se in zahváliti se -im se dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj izraziti hvaležnost komu/čemu za koga/kaj
/Pisno/ se jim je zahvalil za hitro denarno pomoč.
2.
kdo/kaj zavrniti koga/kaj
/Kot večkrat deklarirani srčni bolnik/ se je zahvalil za povabilo na planinsko turo.
Celotno geslo Vezljivostni G
zaigráti -ám dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
GLEJ: igráti 1, 6-7
2.
kdo/kaj z igranjem uresničiti na/v/pri čem / kje
(Zadnjo tekmo) so na prvenstvu zaigrali /brez napake/.
3.
kdo/kaj začeti igrati kaj
(Proti koncu tekme) so zaigrali navijaško himno /še bolj borbeno/.
4.
kdo/kaj z igranjem izgubiti kaj
(V igralnicah in na stavah) je zaigral denar in posestvo.
5.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj navidezno narediti koga/kaj
Nataknil si je očala in /brez predsodkov/ zaigral slepca.
Celotno geslo Vezljivostni G
zaigráti na -ám na dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
Celotno geslo Vezljivostni G
zaigráti se -ám se dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj predolgo zadržati se pri/po/na/v kom/čem / za/med/s kom/čim / kje
(Na dvorišču) se je /brezskrbno/ zaigrala s svojim bratcem.
Celotno geslo Vezljivostni G
zaíti -ídem dovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja, navadno v 3. osebi
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spustiti se
Sonce je zašlo (za obzorje).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj nehote napačno premakniti se
/Brez predhodnih opozoril/ so zašli (v temi).
3.
iz astronomije kaj zaradi vrtenja Zemlje navidezno priti pod obzorje
Danes sonce zaide nekaj minut prej.
Celotno geslo Vezljivostni G
zajémati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
GLEJ: zajéti
Celotno geslo Vezljivostni G
zajéti -jámem dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj dobiti kaj tekočega, sipkega
(Z zajemalko) je zajela juho.
2.
kdo/kaj dobiti kaj tekočega, sipkega
Zajel je polento (iz sklede).
3.
kdo/kaj dobiti kaj tekočega, sipkega v omejen prostor
Zajeli so vso odpadno vodo.
4.
v zvezi z zrak kdo/kaj dobiti kaj v notranjost dihalnih organov
Zajel je zrak in se potopil.
5.
kdo/kaj zaobseči kaj v/na kaj / s čim
S traktorsko koso je zajel širok pas trave.
6.
kdo/kaj izraziti kaj v/na kaj / s čim
V knjigo je zajel vse pomembnejše članke.
7.
v posplošenem pomenu kdo/kaj z obkolitvijo dobiti koga/kaj
Zajeli so sovražno četo.
8.
kdo/kaj vzeti kaj / koliko česa od/iz koga/česa / od kod v kom/čem / kje
Podatke je zajel iz enciklopedij.
9.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj 'stanje, lastnost' zaobseči koga/kaj
Sobo je zajela tišina.
10.
iz gradbeništva kdo/kaj z zagraditvijo ujeti kaj
Zajeli so izvir in potok.
11.
iz obrtništva kdo/kaj zaobseči kaj v/na kaj / s čim
S kvačko je zajela nit.
Celotno geslo Vezljivostni NG
zaklàd-ádasamostalnik moškega spola
  1. spravljene dragocene stvari, zbirka
    • zaklad česa
    • , zaklad iz česa, od kod, od kdaj
    • , zaklad pod čem, kje
    • , zaklad v/na čem, kje
  2. vir, iz katerega se kaj pridobiva, uporablja
    • zaklad česa
    • , zaklad iz česa, od kod, od kdaj
    • , zaklad pod čem, kje
    • , zaklad v/na čem, kje
Celotno geslo Vezljivostni NG
zakljúček-čkasamostalnik moškega spola
  1. konec
    • zaključek česa
    • , zaključek s čim/kom
    • , zaključek ob čem, kdaj
  2. končna sodba, odločitev
    • zaključek česa
    • , zaključek s čim
    • , zaključek o čem/kom
    • , zaključek glede česa/koga
Celotno geslo Vezljivostni NG
zákon-ónasamostalnik moškega spola
  1. pravni predpis, pravilo
    • zakon o čem
    • , zakon v čem, kje
    • , zakon za koga/kaj
    • , zakon s čim
    • , zakon iz česa, od kod, od kdaj
  2. pogosto v množini veljavno naravno načelo, povezava
    • zakon česa
    • , zakon v čem, kje
  3. življenjska zveza, zaveza
    • zakon s kom
Celotno geslo Vezljivostni G
zakúhati -am dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj dati kaj
Rezance je zakuhala (v/na juho).
2.
kdo/kaj predelati kaj
Juho je zakuhala (z rezanci).
3.
kaj segreti se do vrenja
Voda v hladilniku je zakuhala.
4.
čustvenostno kdo postati razgret, rdeč zaradi napornega stanja, vznemirjenja
/Od hoje/ je zakuhal.
4.1.

/V njem/ je zakuhalo.
5.
čustvenostno kdo/kaj povzročiti kaj neprijetnega
Pazi, da (nam) kaj ne zakuhaš.
Celotno geslo Vezljivostni G
zakúhati jo -am jo dovršni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno
knjižno pogovorno kdo/kaj povzročiti komu/čemu
Staršem so jo krepko zakuhali.
Celotno geslo Vezljivostni G
zakúhati se -am se dovršni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno
kaj nastáti, razvíti se
Utegnejo se zakuhati neprijetne zadeve.
Celotno geslo Vezljivostni G
zakuríti in zakúriti -im dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj z iskro povzročiti kaj
(Na jasi) so si podvečer /iz suhega dračja/ zakurili.
2.
čustvenostno, preneseno kdo/kaj postreči komu/čemu neprijetnim
/Zaradi raztresenosti/ mu je zakuril (z zelo nepremišljenim dejanjem).
Celotno geslo Vezljivostni G
zalíti -líjem dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj narediti kaj bolj vlažn-ega/-o
Zalila (jim) je cvetje (s postano vodo).
2.
kdo/kaj narediti kaj ‘hrano/pijačo’ bolj redko, mokro
Omako si je zalila (z belim vinom).
3.
kdo/kaj narediti kaj polno
Zidarji so zalili vse špranje v zidu.
4.
kdo/kaj narediti koga/kaj nevidn-ega/-a/-o
Reka je zalila travnik /čez in čez/.
5.
kdo/kaj narediti kaj polno
Zidarji so zalili drogove (z betonom).
6.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj opazno čustveno prizadeti kaj
Pot (ji) je zalil obraz.
7.
čustvenostno kdo/kaj narediti kaj bolj slavnostno
Novorojenca so /izdatno/ zalili.
8.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj opazno čustveno zajeti koga/kaj
Zalila jo je groza.
Število zadetkov: 3044