Zanima me stopnja prevzetosti naslednjih besed: virtualno, revolucija, socialen in ambicioznost, biologija, radio, material ... Katera je tujka in katera sposojenka?
Zadetki iskanja
Jezikovna
Stopnja prevzetosti besed »virtualno«, »revolucija«, »socialen« ...
Jezikovna
Stopnjevanje besede »rad«
Beseda rad se ne bi smela stopnjevati. Kaj se Vam zdi?
- rad, raje/rajši, najraje/najrajši
ali
- rad, boljrad, najboljrad
---------------------------------------------------------
Katera izmed besed je pravilnejša, namreč raje ali rajši?
Dve povedi za zgled:
- Raje imam mamo, kakor (imam rad) očeta.
- Rajši imam mamo, kakor (imam rad) očeta.
Jezikovna
Stopnjevanje pridevnika »naraven«
Kako se stopnjuje naravno, ko gre za vzklik: »Kaj bolj naravnega (kot to)!« ALI »Kaj naravnejšega!«
Jezikovna
Stopnjevanje pridevnika »previden«
Stopnjevanje pridevnika previden. Kaj je pravilno: bolj previden ali previdnejši?
Jezikovna
Stopnjevanje pridevnika »prijazen«
Ali je stopnjevanje pridevnika prijazen – bolj prijazen – najbolj prijazen popolnoma napačna in se ne sme uporabljati? Vsekakor se veliko bolj sliši da je nekdo najbolj prijazen kot pa najprijaznejši.
Jezikovna
Stopnjevanje pridevnika »sončen«
Sem v dilemi glede stopnjevanja pridevnika sončen. Kaj je pravilno:
sončen/bolj sončen/najbolj sončen
ali
sončen/sončnejši/najsončnejši?
Jezikovna
Stopnjevanje pridevnikov: opisno ali z obrazilom?
V rabi pogosto opažam zveze čim bolj natančen, čim bolj zanesljiv, čeprav se pridevnika po SP stopnjujeta obrazilno. Je v zvezi s čim sprejemljivo tudi opisno stopnjevanje?
Jezikovna
Stopnjevanje pridevnikov oz. izražanje preseganja
Ali je stopnjevanje vrhunski – bolj vrhunski – najbolj vrhunski pravilno?
Jezikovna
Stopnjevanje pridevnikov z obrazili
Zanima me, ali je možno pridevnik razvit stopnjevati tudi z obrazili. Primer: Gospodarsko najrazvitejši del Slovenije je ...
Vem, da je v pravopisu predvidena samo možnost opisnega stopnjevanja, vendar sem na spletu zasledila članek o pravopisnih vprašanjih, kjer je pisalo, da se dopušča tudi stopnjevanje z obrazili.
Jezikovna
Stopnjevanje prislovov
Zakaj je treba po SP-ju prislov težko obvezno stopnjevati z j (s čimer zabrišemo razliko med prislovom in pridevnikom), pri lahko pa imamo na izbiro tudi obliko brez te podaljšave?
Jezikovna
Stopnjevanje z vezniškimi izrazi
Zanima me, ali je veznik bolj ko – bolj ali bolj kot – bolj. Ali takšno stopnjevanje velja za vse primere tega tipa, na primer dlje ko – bolj ali več ko – globlje ali kar se pač že da sestaviti skupaj v slovenščini? Hvala lepa.
Jezikovna
Strupene besede: »resnica« in »razum«
Zanima me razlog za obstoj precejšnjega števila »zastrupljenih« besed v slovenskem jeziku, katerih pomen se razlaga ravno obratno od tega, kar bi morale pomeniti, glede na besede iz katerih so sestavljene.
Recimo beseda “NI” izraža zanikanje. Beseda “RES“ izraža dejstvo. Beseda “RESNICA" (RES-NI-CA) pa naj bi tudi izražala dejstvo, čeprav bi glede na njeno sestavo morala pomeniti zanikanje dejstva, torej nedejstvo.
Še en primer:
Beseda “UM” izraža sposobnost mišljenja. Beseda “RAZ” izraža nekaj, kar je bilo prej, in sedaj ni več. Beseda “RAZUM“ (RAZ-UM) pa je definirana kot sposobnost vključevati, sprejemati v zavest in ugotavljati vzročne, logične povezave, glede na njeno sestavo pa bi morala pomeniti ravno nasprotno.
Z uporabo takšnih besed na zavedni ravni torej nekaj lahko govorimo, na podzavedni ravni pa v bistvu sporočamo ravno obratno. Kdo je odgovoren za takšne oksimorone v slovenskem jeziku in kako jih odpraviti?
Jezikovna
Jezikovna
Stvarna lastna imena: ime ustanove Grm Novo mesto
Zanima me, ali je pravilno, da se ustanova, v kateri sem sicer zaposlena, piše tako: Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma, tako se namreč uradno imenuje naš zavod tudi v uradnih aktih.
Jezikovna
Stvarna lastna imena: Pisanje imen in pisanje vrstnih poimenovanj
Če si prav razlagam priporočila za zapisovanje nekaterih stvarnih lastnih imen, jih pišemo z veliko le v primeru, da imamo v mislih njihovo uradno ime, z malo pa, če poimenujemo vrsto nečesa (tudi če med enim in drugim poimenovanjem ni razlike in obakrat uporabimo popolno ime). Ali to drži? Npr. Osnovna šola Franceta Prešerna proti osnovna šola Franceta Prešerna.
Jezikovna
Stvarna lastna imena in mala začetnica; »občina« in »sklad«
Zanima me, ali lahko v naslednjih primerih pišem imeni Občina in Sklad z veliko. Lahko pišem besedo občina z veliko, kadar gre za »poslovnega partnerja«? Tudi pri imenih društev sem v dilemi, kdaj pisati z veliko in kdaj z malo.
PRIMER: Pred nedavnim je Turistično društvo Frankolovo »zagrizlo« v projekt postavitve Tončkove učne poti, istočasno so skupaj z drugimi tremi partnerji v projektu, to je s Prosvetnim društvom Anton Bezenšek, Občino Vojnik in Skladom za razvoj podeželja, uresničili idejo o izdelavi in postavitvi kipa.
Jezikovna
Svinja in meh v frazemu
Zanima me, od kje izraz delati kot svinja z mehom. Sicer mi je jasno, da naj bi pomenilo malomarno ravnanje, zanima pa me od kod izvira oz. za kakšen meh gre in kaj naj bi svinja z mehom počela.
Jezikovna
Svojilna oblika kratice »TIC« je »TIC-ov«
Kako pravilno izražamo svojino pri TIC-u (Turistično-informacijskem centru)? Ticev, TIC-ev, Tičev spletni katalog …?
Jezikovna
Svojilne oblike ženskih priimkov – ponovno
Zanima me, zakaj je raba svojilnega priimka Swiftova pravilo.
Jezikovna
Svojilni izrazi in oblika pridevnika: »Toni in njegova mala/majhna ponev«
Besedilo govori o dečku, ki s sabo nosi majhno ponev, ki je simbol neke ovire, težave. Naslov je Toni in njegova mala ponov. (ALI majhna ponev?) Ko ponev v besedilu prvič omenimo, uporabimo nedoločno obl. prid. majhna, nato pa ves čas določno mala. Ali drži?
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 141
- 142
- 143
- 144
- 145
- 146
- 147
- ...
- 183
- Naslednja »
Število zadetkov: 3654
Dostopnost