V rabi pogosto opažam zveze čim bolj natančen, čim bolj zanesljiv, čeprav se pridevnika po SP stopnjujeta obrazilno. Je v zvezi s čim sprejemljivo tudi opisno stopnjevanje?
Zadetki iskanja
Jezikovna svetovalnica
Ali je stopnjevanje vrhunski – bolj vrhunski – najbolj vrhunski pravilno?
Zanima me, ali je možno pridevnik razvit stopnjevati tudi z obrazili. Primer: Gospodarsko najrazvitejši del Slovenije je ...
Vem, da je v pravopisu predvidena samo možnost opisnega stopnjevanja, vendar sem na spletu zasledila članek o pravopisnih vprašanjih, kjer je pisalo, da se dopušča tudi stopnjevanje z obrazili.
Zakaj je treba po SP-ju prislov težko obvezno stopnjevati z j (s čimer zabrišemo razliko med prislovom in pridevnikom), pri lahko pa imamo na izbiro tudi obliko brez te podaljšave?
Zanima me, ali je veznik bolj ko – bolj ali bolj kot – bolj. Ali takšno stopnjevanje velja za vse primere tega tipa, na primer dlje ko – bolj ali več ko – globlje ali kar se pač že da sestaviti skupaj v slovenščini? Hvala lepa.
Zanima me razlog za obstoj precejšnjega števila »zastrupljenih« besed v slovenskem jeziku, katerih pomen se razlaga ravno obratno od tega, kar bi morale pomeniti, glede na besede iz katerih so sestavljene.
Recimo beseda “NI” izraža zanikanje. Beseda “RES“ izraža dejstvo. Beseda “RESNICA" (RES-NI-CA) pa naj bi tudi izražala dejstvo, čeprav bi glede na njeno sestavo morala pomeniti zanikanje dejstva, torej nedejstvo.
Še en primer:
Beseda “UM” izraža sposobnost mišljenja. Beseda “RAZ” izraža nekaj, kar je bilo prej, in sedaj ni več. Beseda “RAZUM“ (RAZ-UM) pa je definirana kot sposobnost vključevati, sprejemati v zavest in ugotavljati vzročne, logične povezave, glede na njeno sestavo pa bi morala pomeniti ravno nasprotno.
Z uporabo takšnih besed na zavedni ravni torej nekaj lahko govorimo, na podzavedni ravni pa v bistvu sporočamo ravno obratno. Kdo je odgovoren za takšne oksimorone v slovenskem jeziku in kako jih odpraviti?
Zanima me, ali je pravilno, da se ustanova, v kateri sem sicer zaposlena, piše tako: Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma, tako se namreč uradno imenuje naš zavod tudi v uradnih aktih.
Če si prav razlagam priporočila za zapisovanje nekaterih stvarnih lastnih imen, jih pišemo z veliko le v primeru, da imamo v mislih njihovo uradno ime, z malo pa, če poimenujemo vrsto nečesa (tudi če med enim in drugim poimenovanjem ni razlike in obakrat uporabimo popolno ime). Ali to drži? Npr. Osnovna šola Franceta Prešerna proti osnovna šola Franceta Prešerna.
Zanima me, ali lahko v naslednjih primerih pišem imeni Občina in Sklad z veliko. Lahko pišem besedo občina z veliko, kadar gre za »poslovnega partnerja«? Tudi pri imenih društev sem v dilemi, kdaj pisati z veliko in kdaj z malo.
PRIMER: Pred nedavnim je Turistično društvo Frankolovo »zagrizlo« v projekt postavitve Tončkove učne poti, istočasno so skupaj z drugimi tremi partnerji v projektu, to je s Prosvetnim društvom Anton Bezenšek, Občino Vojnik in Skladom za razvoj podeželja, uresničili idejo o izdelavi in postavitvi kipa.
Zanima me, od kje izraz delati kot svinja z mehom. Sicer mi je jasno, da naj bi pomenilo malomarno ravnanje, zanima pa me od kod izvira oz. za kakšen meh gre in kaj naj bi svinja z mehom počela.
Kako pravilno izražamo svojino pri TIC-u (Turistično-informacijskem centru)? Ticev, TIC-ev, Tičev spletni katalog …?
Zanima me, zakaj je raba svojilnega priimka Swiftova pravilo.
Besedilo govori o dečku, ki s sabo nosi majhno ponev, ki je simbol neke ovire, težave. Naslov je Toni in njegova mala ponov. (ALI majhna ponev?) Ko ponev v besedilu prvič omenimo, uporabimo nedoločno obl. prid. majhna, nato pa ves čas določno mala. Ali drži?
Zanima me svojilni zaimek, izpeljan iz priimka Puc. V praksi se pojavljata obliki Pucov in Pucev. Kateri je pravilen? Svojilni zaimek imena Ahac pa je Ahačev. Torej Pučev?
Pozdravljeni, imam vprašanje v povezavi z izpeljavo svojilnih zaimkov iz imen, ki se končajo na y. Kot konkreten primer me zanima ali je pravilno Rubyjin ali Rubyn zvezek, ter Curieno odkritje ali Curiejino odkritje ali kako drugače. Hvala za odgovor.
Zanima me, kako najlažje prepoznati izjeme pri tvorjenju svojilnih pridevnikov? Konkretno, zakaj je npr. Edi – Edijev pravilno in ne Ediov? Zanima me tudi, v katerih primerih se dodaja t? Npr. Tine – Tinetov. Kaj pa je s pridevniki iz moških imen, ki se končajo na -r? Ali se vsa tvorijo po vzorcu Gregor – Gregorjev?
Zanima me, kako se prav zapiše svojilni pridevnik (kraljična, oče). Je prav kraljičnin oče ali kako?
Kako tvorimo in sklanjamo svojilne pridevnike iz večbesednih osebnih lastnih imen? Npr. Ana Lina – Anin Linin? –z Anino Linino torbo?
Zanima me, kakšna sta pravilna svojilna zaimka tujih ženskih imen Olivia in Sylvie.
Olivijin? Ali Oliviin?
In Sylviejin? Ali Sylvijin?
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 141
- 142
- 143
- 144
- 145
- 146
- 147
- ...
- 183
- Naslednja »