Fran > Jezikovna

Kako to, da besede lulika ni v SSKJ, medtem ko besede lulček, veselička, pizda, pička, mala, sram ... so?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.

Zanima me kaj je pravilna raba v slovenskem jeziku, tehničen dolg ali tehnični dolg.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.

Kako bi gospod Novak odgovoril, če bi ga nekdo poklical po telefonu in vprašal: "Dober dan, sem dobil g. Novaka?" Bi odgovoril: "Pri telefonu.", "Ja, to je on.", "Ja, to sem jaz.", ali kaj drugega?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.

Zadnje čase me po telefonu vedno pogosteje pozdravljajo z Lep pozdrav, moje ime je ..., že kar na začetku. Se lahko, Lep pozdrav, uporablja tudi na začetku, ali je zgolj končni pozdrav?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.

Zanima me, ali je pravilna razvrstitev tem in rem v naslednjih povedih: Imam čigumije, ki se napihnejo v srčke. Tema = čigumi Rema = srček Imam čarovniški klobuk blagovne znamke Megi & Megi. Tema = čarovniški klobuk Rema= blagovna znamka Megi & Megi.

Zanima me tudi ali je v prvi povedi rema samo srček ali se napihnejo v srčke.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.

Zanima me, kakšna bi bila pravilna oblika pridevnika, tvorjenega iz lat. imena eruca (po domače rukvica).

Eruški in torej eruška kislina (ki bi ji po domače rekli lahko rukvična kislina)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.

Zanima me kako in če sploh prevajamo/slovenimo angleški termin Georgian architecture? Georgijanska arhitektura ali pač jurijanska arhitektura?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.

Katera beseda (oz. pridevnik) je ustreznejša pri poimenovanju te vrste pridevnika?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.

Delam seminarsko nalogo o optični koherentni tomografiji (OCT). Naletel sem na napako v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, in sicer pri slovarskem geslu tomografija. Tomografija je definirana kot rentgensko slikanje telesnih organov v plasteh. Za tomografsko slikanje se uporabljajo tudi drugi fizikalni pojavi poleg rentgenskih valov, med drugimi tudi infrardeče valovanje, ki se uporablja na primer pri metodi OCT.

V Slovenskem medicinskem slovarju Univerze v Ljubljani, Medicinska fakultete je tomografija definirana kot globinsko slikanje telesa ali organov v plasteh. Menim, da je to bolj natančna in pravilna definicija.

Razumem, da je bila računalniška tomografija, ki uporablja rentgenske žarke, med pionirji tomografskega slikanja, vendar menim, da bi bilo koristno definicijo posodobiti, da odraža napredke v metodah slikanja v medicini.

Po mojem mnenju je tudi definicija računalniške tomografije zgrešena, saj naj bi bile to vse tomografije, in ne samo rentgenske, ki za svoje delovanje uporabljajo računalniško obdelovanje podatkov, vendar to nerodno poimenovanje izhaja iz mednarodnega prostora.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.

Kako poimenujemo list papirja z nalogami, s katerimi preverjamo/ocenjujemo učenčevo znanje, preizkus ali/in test? Ali se strinjate, da je preizkus znanja proces, pri katerem lahko s testom preverjamo/ocenjujemo učenčevo znanje?

Na oddelku Biotehniške fakultete pogosto uporabljamo besedo govedo, saj je govedoreja ena izmed naših osnovnih dejavnosti. Žal pa ta beseda ni ravno lahka za pravilno uporabo. Imamo kar precej težav, zato se obračam na vas po pomoč.

Na spletu sem našla pregibanje besede (spodaj), a tam ga uporabljajo kot edninski samostalnik. Če pa rečemo »Govedo se je paslo na travniku«, ne mislimo ene živali, ampak več.

Ko govorimo na splošno o govedu, ni težav. A te se hitro pojavijo, ko hočemo govoriti o pasmah, velikosti, glavah – goveda, govedi ali goved?

Za boljšo predstavo naših težav sem izpisala nekaj variant uporabe iz našega strokovnega teksta:

• Spremljanje reje govedi na planinski paši
• Pasme govedi
• Ocenjevanje govedi v 19. stoletju
• 70 glav govedi
• Merjenje telesnih mer pri govedu
• pasemski standard cikastega goveda – [cikasto (bohinjsko) govedo je ime pasme]
• Prvi opisi cikastega (bohinjskega) goveda
• Dovoljene barvne razlike pri cikastemu govedu
• Oblika vimena pri bohinjskem govedu
• Ukrepi za izboljšanje bohinjskega goveda
• Viri o cikastem govedu
• … telesne mere krav bohinjskega goveda
• Rezultati kontrole prireje mleka po letih za cikasto govedo
• … je edina slovenska avtohtona pasma govedi
• … spada med kratkorožna goveda
• mlečni tip goveda
• Število velike govedi se je zmanjšalo
• … pri govedu in ovcah
• O govedu na Kranjskem
• Prehrana goved

Očitno v besedilu uporabljajo v rodilniku pasme govedi, kadar govorijo na splošno o govedu kot vrsti, kadar pa o posamezni pasmi ali skupini pa mere bohinjskega goveda, čeprav uporaba ni tako striktna.

Verjetno ste si lahko ustvarili sliko o naših težavah. Zelo bom vesela vaše pomoči, saj se s temi težavami bodemo že leta. Prav pa bi bilo, da se končno naučimo besedo pravilno uporabljati.

A. K.

Ob Goetheju je v Gigafidi statistika na strani zamenjave; torej Goethe – 2201, ne Göthe – 20. Že pri imenu Käthe pa se razmerje spremeni: Käthe - 77, Kaethe - 9; pri imenu Südmarka pa ostaja le še ü, zapisa z ue ni. Kaj torej priporočate?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.

Na vas se obračam z vprašanjem, kako določiti, katere vrste je določen kvalifikator. Naprimer: pren. (preneseno), je pomenski kvalifikator, preg. (pregovor) je socialnozvrstni kvalifikator. Pri pregledu gradiv, ne znam natančno določiti, kateri kvalifikator spada v kakšno vrsto (slovnični, pomenski, terminološki, ekspresivni,..). Težave imamo pri teh kvalifikatorjih:

 gozd. (gozdarstvo)  rel. (religija)  zast. (zastarelo)  nar. (narečno)

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.

Zanima me, kako se imenuje tisti, ki dela v protokolu (na primer Protokolu Republike Slovenije, Protokolu MORS ...). Protokolaš na prvi prizvok deluje nekoliko slabšalno, obenem pa SSKJ te možnosti ne ponuja, protokolist pa je v SSKJ označen s kvalifikatorjem starinsko.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.

Zanima me, kako z eno besedo imenujemo tistega, ki zameri.

Zanima me, ali lahko danes, leta 2018 naslovimo g. Milana Kučana z besedo PREDSEDNIK ali je pravilneje bivši predsednik države?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.

Pred kratkim sem na spletu odkrila Jezikovno svetovanje, kjer odgovarjate na vprašanja povezana s slovnico in pravopisom. Ker imam tudi sama nekaj vprašanj, pri katerih bi potrebovala pomoč, dvomim pa, da bi bila le-ta dovolj zanimiva za širši krog jezikovnih uporabnikov, sem izkoristila ponujeno možnost individualnega svetovanja. Upam, da ni s tem nič narobe in da mi boste pomagali pri odgovorih na vprašanja, ki me težijo.

V fantazijskii literaturi se pogosto srečujemo z izmišljenimi jeziki. Kako torej podomačevati (oz. ali sploh podomačevati) imena bitij in pripadnikov narodov, še zlasti tam, kjer je v prevodu literarnega dela zaželjeno prikazati tudi razliko med dvema jezikoma, resničnim in izmišljenim, in njunimi jezikovnimi značilnostmi? Do kakšne mere je smiselno ali nujno podomačevati besede iz takšnih jezikov in kakšna bi bila njihova najpravilnejša oblika?

Kot primer bi navedla Tolkienova dela (predvsem Silmarillion) in njegova poimenovanja bajeslovnih bitij (Ainur, Valar, Maiar) ter narodov (Noldor, Sindar, Teleri) v jeziku quenya (Quenya). Tukaj je nekaj primerov (osebnih lastnih imen) v edninski in množinski obliki:

Ainu (ed.) --> Ainur (mn.)

Vala (m. sp., ed.) --> Valar (m. sp., mn.)

Valië (ž. sp., ed.) --> Valier (ž. sp., mn.)

Maia (ed.) --> Maiar (mn.)

Noldo (ed.) --> Noldor (mn.)

Elda (ed.) --> Eldar (mn.)

Teler (ed.) --> Teleri (mn.)

Quende (ed.) --> Quendi (mn.)

Množinske oblike teh poimenovanj v besedilu močno prevladujejo, zato me zanima, po kakšnem vzorcu je treba to množino sklanjati v slovenskem prevodu?

Je potrebno:

1. izhajati iz edninske oblike samostalnika in množino sklanjati po 2. moški sklanjatvi: Vale-Val-Valam-Vale-o Valah-z Valami

2. za množino vzeti kot osnovo originalno množinsko obliko Valar in besedo nato sklanjati po 1. moški sklanjatvi: Valarji-Valarjev-Valarjem-Valarje-o Valarjih-z Valarji (kot so to naredili nekateri slovenski prevajalci)

3. za množino vzeti kot osnovo originalno množinsko obliko Valar in ji v vseh sklonih dodati končnico -ø: Valar-Valar-Valar-Valar-Valar-Valar

4. bi lahko morda v kakršnemkoli primeru po tem pravilu iz SP 2001 (Tujke, tuje besedne zveze ter polcitatna lastna imena imajo v imenovalniku ednine in enakem tožilniku (nepregibne besede in zveze pa sploh) lahko pisno citatno obliko (Shakespeare, corpus delicti, à propos), tj. pišejo se kakor v jeziku, iz katerega jih jemljemo.) kaj podobnega naredili tudi z besedo Valar, čeprav gre tu za množino in ne ednino? Valar bi potem sklanjali kot:

Valar-Valarjev-Valarjem-Valar-o Valarjih-z Valarji. Ali pa je to še najslabša rešitev izmed vseh oz. popolnoma napačna?

Ker imamo v knjigi tudi primere, kjer najdemo edninsko obliko besede v quenyi, množinska oblika pa je podana v angleškem jeziku (recimo Silmaril (ednina v quenyi) in Silmarils (množina v angleščini); v quenyi je množinska oblika Silmarilli, iz česar potem tudi izhaja naslov knjige Silmarillion, namreč zgodba o Silmarilih (treh draguljih, ki imajo v zgodbi osrednjo vlogo)), sem mnenja, da bi to razliko bilo treba tudi na nek način v prevodu poudariti. Sama sicer nisem jezikoslovka, še manj pa prevajalka, a vseeno se mi zdi, da če vse prevajaš po istem kopitu (Silmarils (ang.) --> Silmarili (slo.), Valar (quenya) --> Valarji (slo.)), se to razlikovanje med dvema jezikoma v prevodu popolnoma izgubi. Kako torej najustrezneje ravnati v takšnih primerih?

Kot drugo me potem zanima tole: je potrebno besede Ainu, Ainur, Quendi, Maia in Maiar podomačiti in spremeniti v Ajnu, Ajnur, Kvendi, Maja in Majar? Sama nisem najbolj navdušena nad tem, še zlasti ker v primeru Maia --> Maja (iz očitnega razloga) v slovenščini lahkopride do zmede. (primer: Gandalfje Maja. Maja Sauron je izdelal Prstan.) Ker se je prevajalec slovenskega prevoda Silmarilliona iz leta 2003 ravno temu kot kaže skušal izogniti, smo zato za žensko pripadnico rodu Maiar(jev) dobili nekaj, čemur ne morem reči drugega kot zmazek, namreč Majarka. To se (vsaj meni) zdi enako, kot da bi množini Libanonci prilepili -ka in za besedo Libanoncika trdili, da je to prebivalka Libanona. Podobno se je zgodilo pri množinski obliki za ženske pripadnice rodu Valar(jev). Čeprav se ime Valar skozi celotno knjigo pojavlja kot skupno ime za moške in ženske pripadnice rodu, torej Valar in Valier, so ženske pripadnice tega rodu (Valier) nazadnje končale kot Valarke. To je vseeno boljša rešitev kot prej omenjena Majarka, a vseeno menim, da bi se dalo priti do še kakšne boljše, kot da iz Valië (ed.) --> Valier (mn.) v slovenščini kar naenkrat dobimo Valarke. Bi bilo torej bolje ta imena (tudi v množini) pustiti v originalni obliki (tako kot recimo ime Pia)?

In pa še eno vprašanje: kakšni bi bili najpravilnejši ali vsaj najustreznejši (po Vašem mnenju) podomačeni obliki za imeni dveh najpomembnejših jezikov v Tolkienovih delih, quenyo (Quenya) in sindarin (Sindarin)? Zaenkrat imamo v slovenščini ti dve besedi prevedeni oz. podomačeni kot 'kvenja', 'kvenjščina' in 'quenjščina' ter 'sindarinščina' in 'sindarin'.

Katera je v slovenščini oblika priimka ruske nosilke, če je mož Nikita Tolstoj: Svetlana Tolstoj ali Svetlana Tolsta ali Svetlana Tolstaja?

Zanima me, kako je pravilno ..., in sicer me zanima za naslednji primer: to se vas ne tiče... Kako je pravilno za prihodnjik? to se vas ne bo tičalo ali to se vas ne bo tiklo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.

V nekem katalogu sem opazil, da so tožilnik besedne zveze električni pastir pustili enak imenovalniku, verjetno zaradi neživosti artikla. Amebis Besana pa pri tožilniku zvezo pregiba kot nekaj živega (torej električnega pastirja). V SSKJ in SP tožilnik ni nikjer naveden, zato me zanima, ali je prav: kupil bom električni pastir/električnega pastirja.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 4. 2024.