Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu. Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.
Lepo prosim za odgovor na tole vprašanje:
a) Kandidati lahko potujejo od enega do trideset dni ... b) Kandidati lahko potujejo od en do trideset dni ... c) Kandidati lahko potujejo od enega do tridesetih dni ...
Katera možnost, če sploh katera, je pravilna?
Zanima me, ali je samostalnik pomoč števni ali neštevni.
Neštevni edninski samostalniki poimenujejo snov, skupino ali pojem. Na podlagi tega bi samostalnik pomoč štela med pojme. Sem pa zasledila, da se v slovenski zakonodaji uporablja tudi obilka v množini (npr. pravila na področju državnih pomoči, sektor za spremljanje državnih pomoči).
Zanima me, ali so naslovi TV vsebin, kot so recimo Igra prestolov, Harry Potter, Umori na podeželju, James Bond ..., števni?
Primeri:
Ali ste si ogledali vse Igre prestolov? Gledal sem vse Harryje Potterje. Umorov na podeželju že dolgo ni bilo na sporedu. Jamesi Bondi mi niso všeč.
Ali so neštevni in mora biti pred njimi ustrezna števna beseda? Npr.:
Ali ste si ogledali vse sezone Igre prestolov? Gledal sem vse filme Harryja Potterja. Serije Umori na podeželju že dolgo ni bilo na sporedu. Filmi Jamesa Bonda mi niso všeč.
Zanima me, ali se lahko reče, da je čast števni samostalnik, čeprav ga v dvojini recimo ne uporabljamo? Se uporablja samo v frazemih? SP ga označuje kot števnega, ampak še nikoli nisem slišal, da bi nekdo rekel/zapisal, da je recimo zaradi dveh časti nekaj naredil ... Vedno ga uporabljamo v primerih biti v čast/časteh, izpod časti, v čast mi je ..., nikoli recimo z dvema častema.
Ker načeloma so pojmi neštevni oziroma edninski.
Na spletu sem naletel na debato o števnosti samostalnika morje. Mnenja so deljena. Nekateri trdijo, da je to nešteven edninski samostalnik, medtem ko drugi trdijo, da je to števen samostalnik.
Kaj je res?
V spletnih motorističnih in avtomobilističnih revijah je opaziti oznako za štirikolesni pogon 4x4 in tudi tvorjenke tipa 4x4-avtomobil, 4x4-proizvajalec ipd.
Sta taka stičnost pri oznaki in tvorba besedja pravopisno ustrezni?
Kako to, da besede lulika ni v SSKJ, medtem ko besede lulček, veselička, pizda, pička, mala, sram ... so?
Zanima me kaj je pravilna raba v slovenskem jeziku, tehničen dolg ali tehnični dolg.
Kako bi gospod Novak odgovoril, če bi ga nekdo poklical po telefonu in vprašal: "Dober dan, sem dobil g. Novaka?" Bi odgovoril: "Pri telefonu.", "Ja, to je on.", "Ja, to sem jaz.", ali kaj drugega?
Zadnje čase me po telefonu vedno pogosteje pozdravljajo z Lep pozdrav, moje ime je ..., že kar na začetku. Se lahko, Lep pozdrav, uporablja tudi na začetku, ali je zgolj končni pozdrav?
Zanima me, ali je pravilna razvrstitev tem in rem v naslednjih povedih: Imam čigumije, ki se napihnejo v srčke. Tema = čigumi Rema = srček Imam čarovniški klobuk blagovne znamke Megi & Megi. Tema = čarovniški klobuk Rema= blagovna znamka Megi & Megi.
Zanima me tudi ali je v prvi povedi rema samo srček ali se napihnejo v srčke.
Zanima me, kakšna bi bila pravilna oblika pridevnika, tvorjenega iz lat. imena eruca (po domače rukvica).
Eruški in torej eruška kislina (ki bi ji po domače rekli lahko rukvična kislina)?
Zanima me kako in če sploh prevajamo/slovenimo angleški termin Georgian architecture? Georgijanska arhitektura ali pač jurijanska arhitektura?
Katera beseda (oz. pridevnik) je ustreznejša pri poimenovanju te vrste pridevnika?
Delam seminarsko nalogo o optični koherentni tomografiji (OCT). Naletel sem na napako v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, in sicer pri slovarskem geslu tomografija. Tomografija je definirana kot rentgensko slikanje telesnih organov v plasteh. Za tomografsko slikanje se uporabljajo tudi drugi fizikalni pojavi poleg rentgenskih valov, med drugimi tudi infrardeče valovanje, ki se uporablja na primer pri metodi OCT.
V Slovenskem medicinskem slovarju Univerze v Ljubljani, Medicinska fakultete je tomografija definirana kot globinsko slikanje telesa ali organov v plasteh. Menim, da je to bolj natančna in pravilna definicija.
Razumem, da je bila računalniška tomografija, ki uporablja rentgenske žarke, med pionirji tomografskega slikanja, vendar menim, da bi bilo koristno definicijo posodobiti, da odraža napredke v metodah slikanja v medicini.
Po mojem mnenju je tudi definicija računalniške tomografije zgrešena, saj naj bi bile to vse tomografije, in ne samo rentgenske, ki za svoje delovanje uporabljajo računalniško obdelovanje podatkov, vendar to nerodno poimenovanje izhaja iz mednarodnega prostora.
Kako poimenujemo list papirja z nalogami, s katerimi preverjamo/ocenjujemo učenčevo znanje, preizkus ali/in test? Ali se strinjate, da je preizkus znanja proces, pri katerem lahko s testom preverjamo/ocenjujemo učenčevo znanje?
Na oddelku Biotehniške fakultete pogosto uporabljamo besedo govedo, saj je govedoreja ena izmed naših osnovnih dejavnosti. Žal pa ta beseda ni ravno lahka za pravilno uporabo. Imamo kar precej težav, zato se obračam na vas po pomoč.
Na spletu sem našla pregibanje besede (spodaj), a tam ga uporabljajo kot edninski samostalnik. Če pa rečemo »Govedo se je paslo na travniku«, ne mislimo ene živali, ampak več.
Ko govorimo na splošno o govedu, ni težav. A te se hitro pojavijo, ko hočemo govoriti o pasmah, velikosti, glavah – goveda, govedi ali goved?
Za boljšo predstavo naših težav sem izpisala nekaj variant uporabe iz našega strokovnega teksta:
Očitno v besedilu uporabljajo v rodilniku pasme govedi, kadar govorijo na splošno o govedu kot vrsti, kadar pa o posamezni pasmi ali skupini pa mere bohinjskega goveda, čeprav uporaba ni tako striktna.
Verjetno ste si lahko ustvarili sliko o naših težavah. Zelo bom vesela vaše pomoči, saj se s temi težavami bodemo že leta. Prav pa bi bilo, da se končno naučimo besedo pravilno uporabljati.
A. K.
Ob Goetheju je v Gigafidi statistika na strani zamenjave; torej Goethe – 2201, ne Göthe – 20. Že pri imenu Käthe pa se razmerje spremeni: Käthe - 77, Kaethe - 9; pri imenu Südmarka pa ostaja le še ü, zapisa z ue ni. Kaj torej priporočate?
Na vas se obračam z vprašanjem, kako določiti, katere vrste je določen kvalifikator. Naprimer: pren. (preneseno), je pomenski kvalifikator, preg. (pregovor) je socialnozvrstni kvalifikator. Pri pregledu gradiv, ne znam natančno določiti, kateri kvalifikator spada v kakšno vrsto (slovnični, pomenski, terminološki, ekspresivni,..). Težave imamo pri teh kvalifikatorjih:
gozd. (gozdarstvo) rel. (religija) zast. (zastarelo) nar. (narečno)
Zanima me, kako se imenuje tisti, ki dela v protokolu (na primer Protokolu Republike Slovenije, Protokolu MORS ...). Protokolaš na prvi prizvok deluje nekoliko slabšalno, obenem pa SSKJ te možnosti ne ponuja, protokolist pa je v SSKJ označen s kvalifikatorjem starinsko.
Dostopnost
Dostopnost