Zanima me, kako bi slovenila pridevnik izhajajoč iz poimenovanja francoskega mesta Crest (izg. [kré])? Kreški?
Zadetki iskanja
Jezikovna
Tvorba pridevnika iz francoskega mesta »Crest«
Jezikovna
Tvorba pridevnika iz priredno zloženih imen: moškega in ženskega
Zanima me, kako bi pravilno napisala sledeče: Cochrane-Piazzesiina mera.
Jezikovna
Tvorba pridevnika iz zveze »inženirska seizmologija«
Ali je naziv Inženirsko seizmološki terminološki slovar pravilen?
Jezikovna
Tvorba pridevnika iz zveze »specialistična ambulanta«
Če grem npr. na pregled v specialistično ambulanto, sem bil deležen specialističnoambulantnestoritve ali specialistično ambulantne (pisanje skupaj ali narazen)?
Jezikovna
Tvorba pridevnika na -ski iz zemljepisnega imena, ki se konča na -i: »Frascati« – »frascatijski« ali »frascatski«
Zanima me, katera oblika pridevnika je pravilna, tj. frascatijski ali frascatski?
SPP: SPP 984 2. Če se podstava končuje na govorjeni samoglasnik (zapisan lahko tudi z več črkami), se pred -ski podaljša z j; morebitni nemi soglasnik za tem samoglasnikom odpade:
- Tahiti, rod. ed. Tahitija – tahitijski
Torej frascatijski? Zanimivo, da te oblike praktično ni zaslediti: https://viri.cjvt.si/gigafida/Concordance/Search?Query=frascatski
Jezikovna
Tvorba pridevnika za barvni odtenek, podoben barvi jajčevca
S sinom se hecava in skušava najti besedni par po kopitu pomarančno oranžna, slivovo modra, zatakne pa se nama pri jajčevcu: jajčevsko vijolična?
Jezikovna
Tvorba pridevnikov iz skladenjsko različnih samostalniških zvez
Imam dve vprašanji, ki se navezujeta na tvorbo pridevnikov iz besednih zvez.
1. Kako tvoriti pridevnik iz samostalniških besednih zvez z dvema pridevnikoma v vlogi levega ujemalnega prilastka?
Primer: materialno kazensko pravo (kazensko pravo --> kazenskopravni)
2. Kako tvoriti pridevnik iz samostalniške besedne zveze z desnim neujemalnim (samostalniškim) prilastkom? Primer: sociologija kulture
Jezikovna
Tvorba pridevnikov na -ski: posebni primeri in izjeme
Kako tvorimo vrstne pridevnike na -ški in -ski za slovenske in tuje besede, kakšna so pravila? primeri: Sidney (opera) Umag (zaliv) Moskva (trg) Greenwich (čas) Cambridge (univerza) Adlešiči (industrija) Etna (pepel) Freising (spomeniki)
Jezikovna
Tvorba vrstnega pridevnika iz krajev s končnico -ec
Zanima me za eno izjemo, pri kateri se vrstni pridevnik iz kraja tvori drugače kot pri drugih krajih z isto končnico. Govorim o kraju Žalec, kjer je vrstni pridevnik žalski. V drugih primerih krajev z isto končnico, kot so Logatec, Rogatec, Bovec, pa se pridevnik konča na -ški.
Kaj je torej razlog, da je Žalec (žalski) izjema?
Jezikovna
Tvorjenje pridevnikov iz ukrajinskih imen »Popasna« in »Rubižne«
V novicah o Ukrajini se pojavljata mesti Popasna in Rubižne. Zanima me tvorjenje pridevnikov iz teh zemljepisnih imen. Pa tudi kako bi v slovenščini poimenovali prebivalce teh dveh mest.
Jezikovna
Tvorjenje vrstnega pridevnika iz imen »Krk« in »Omišalj«
Zanima me, kako se tvori pridevnik iz krajev Krk in Omišalj in kakšna je oblika za prebivalce teh dveh krajev.
Jezikovna
Jezikovna
Tvorjenka »sovjetsko-afganistanski«
zanima me, kako se pravilno zapiše: sovjetsko-afganistanska vojna ali sovjetsko − afganistanska vojna? Kakšne vrste tvorjenka je to in po katerem členu Slovenskega pravopisa se moramo ravnati?
Jezikovna
Tvorjenke z e v pomenu ‘elektronski’
Pri poimenovanju spletne aplikacije iščemo pravilnejšo obliko imena.
Zanima me ali so kakršnekoli omejitve, oziroma pravila za uporabo predpone e? Na primer ePrenosi ali e-Prenosi, E-Prenosi...
Jezikovna
Udine ali Videm?
V zadnji Delovi prilogi Svet kapitala novinarka Pija Kapitanovič piše o tem, kako so Jugoslovani hodili nakupovat v Trst. Mimogrede omeni še Udine in udinski sporazum. Udine bi še nekako požrla, ampak udinski sporazum me je pa močno zbodel. V moji maloobmejni prepustnici je nekoč pisalo Videmski sporazum in doslej sem živela v veri, da je to edino ime tega sporazuma. Sprašujem se, kje je meja slovenjenja tujih krajevnih imen. Za glavna mesta je jasno. Pišemo Rim, Pariz, Bruselj itd, ne pa Roma, Paris, Bruxelles. Tudi večja zamejska mesta so poslovenjena – Trst, Gorica, Celovec, Beljak. Tudi za nekatere manjše kraje se mi zdi raba ustaljena. Ponavadi rečemo Opčine in ne Villa Opicina. Vas Dolina pri Trstu je običajno Dolina in ne San Dorligo della Valle. Tudi Pliberk ni Bleiburg. Za nekatere druge kraje pa se čedalje bolj uveljavlja tuje poimenovanje: Udine namesto Videm, Monfalcone namesto Tržič, Grado namesto Gradež. Kaj svetujete vi?
Jezikovna
Ujemalne sestavine v zvezah »Smelt Olimpija« in »Hotel Turist«
Zakaj se sestavini v Smelt Olimpija ujemata v Hotel Turist pa ne? A se sestavini v Hotel Turist ne ujemata v spolu, sklonu in številu? Kje se ne ujemata?
Jezikovna
Ujemanje, če je v priredno zloženem osebku samostalnik »dekle«
Zanima me, katerega spola mora biti glagolska oblika, če sta v osebku stavka samostalnika ženskega in srednjega spola. Primera: Žena in dete sta slonela ob drevesu. – Menim, da mora tu biti moški spol. Žena in dekle sta sloneli/sta slonela ob drevesu. – Tu se mi vsiljuje ženski spol.
Jezikovna
Ujemanje, če je v stavku zgradba »eden od«
Znašli smo se v dilemi glede navezovanja eden od, nismo prepričani, ali bi ga navezali na osebek ali predmet. V tekstu pišemo ... naša družba je eden od / ena od največjih ponudnikov .... Se torej zveza eden od / ena od navezuje na osebek družba, ki je ženskega spola, ali predmet ponudniki, ki je moškega spola?
Jezikovna
Ujemanje: »Bosna in Hercegovina« je država ...
Če se ime Bosna in Hercegovina znajde v stavku v vlogi osebka, v katerem številu je treba pisati povedek?
Jezikovna
Ujemanje: »Požar je bil pravo darilo«
Požar je bil pravo darilo ali Požar je bilo pravo darilo Je pravilna uporaba spola požara ali darila?
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 146
- 147
- 148
- 149
- 150
- 151
- 152
- ...
- 183
- Naslednja »
Število zadetkov: 3648
Dostopnost