Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
žveplár -ja (á) delavec v proizvodnji žvepla: delo žveplarjev
SSKJ
žvepláti -ám nedov. (á ȃagr.  
  1. 1. škropiti, posipavati s sredstvi, ki vsebujejo žveplo: žveplati vinsko trto; žveplati proti pepelasti plesni
  2. 2. razkuževati z žveplovim dimom: žveplati klet, sode / žveplati fige, slive; žveplati hmelj, tobak
  3. 3. navadno v zvezi žveplati vino z dodajanjem spojin štirivalentnega žvepla delati, da je vino obstojno in ohrani sortne značilnosti: žveplati bela vina
    žveplán -a -o: žveplani sodi; vino je preveč žveplano
SSKJ
žvêplec -a [ləc(ē) kem., v zvezi ogljikov žveplec spojina ogljika in žvepla; ogljikov sulfid: razkužiti z ogljikovim žveplecem
SSKJ
žveplén -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na žveplo: žvepleni prah; žveplene pare / žvepleno škropivo / žveplene toplice / žvepleni dež dež z žveplenimi snovmi
// žveplena barva živo rumena barva
 
farm. žvepleni puder puder, ki vsebuje žveplov cvet in se uporablja pri kožnih izpuščajih; žvepleno milo milo, ki vsebuje žveplo v prahu in se uporablja pri kožnih boleznih; kem. žvepleni cvet s sublimacijo dobljeno žveplo v prahu; žveplena kislina žveplova kislina; min. žvepleni cvet žveplov cvet
    žvepléno prisl.: bluza žvepleno rumene barve
SSKJ
žvepleníca -e ž (ístar.  
  1. 1. voda, ki vsebuje žveplov vodik: kopati se v žveplenici
    // izvir take vode: ob žveplenicah se je razvilo zdravilišče
  2. 2. žveplenka: z žveplenico si prižigati cigareto
SSKJ
žveplenjáča -e ž (á) bot., v zvezi navadna žveplenjača strupena goba z žvepleno rumenim klobukom in dolgim rumenim betom, Hypholoma fasciculare
SSKJ
žveplénka -e ž (ẹ́) 
  1. 1. nekdaj vžigalica, ki ima v vnetljivi glavici žveplo: krošnjar je prodajal trakove, šivanke in žveplenke
  2. 2. pog. vžigalica sploh: škatlica žveplenk
SSKJ
žvêplo -a (é) krhka nekovina živo rumene barve, ki gori z modrim plamenom: pridobivanje žvepla; vonj po gorečem žveplu / žveplo v prahu
 
ekspr. bruhati ogenj in žveplo na nasprotnika silovito ga napadati z besedami
 
min. amorfno, kristalno žveplo; samorodno žveplo
SSKJ
žvêplov -a -o prid. (é) nanašajoč se na žveplo: žveplov prah; žveplove pare / žveplove spojine
 
agr. žveplov trak trak iz v ognju obstojnega materiala, na katerega je naneseno žveplo za suho žveplanje lesene vinske posode; kem. žveplov dioksid brezbarven plin z ostrim vonjem, ki nastaja pri gorenju žvepla na zraku; žveplova kislina brezbarvna oljnata tekočina, ki je osnovna surovina v kemični industriji; min. žveplov cvet žveplo v obliki iglic
SSKJ
žveplovodík -a (ȋ) poljud. spojina žvepla in vodika z vonjem po gnilih jajcih, strok. vodikov sulfid: meriti količino žveplovodika v zraku; vonj po žveplovodiku
SSKJ
žveplovodíkov -a -o prid. (ȋ) kem., v zvezi žveplovodikova kislina vodna raztopina vodikovega sulfida
SSKJ
žvérca -e ž (ẹ̑) 
  1. 1. ekspr. zelo živahen, nemiren človek, zlasti otrok: ta žverca je le težko pri miru; bil je majhen in suh, prava žverca / kot psovka kdo te bo poslušal, žverca sitna
  2. 2. nar. gorenjsko gošča, ostanki v pipi: postrgati žverco iz pipe / tobakova žverca
SSKJ
žvížgati -am nedov. (í) 
  1. 1. s pihanjem skozi odprtino med ustnicami povzročati visoke, ostre glasove: naučil se je žvižgati; šel je po cesti in žvižgal; tiho, veselo žvižgati / žvižgati znano pesem / žvižgati na piščalko; žvižgati skozi prste
  2. 2. z žvižganjem dajati znamenja: žvižgati prijatelju, psu; sošolec žvižga pod oknom / žvižgati za dekleti
  3. 3. dajati visoke, ostre glasove: lokomotiva, piščalka žvižga; brezoseb. v sapniku mu je žvižgalo piskalo
    // oglašati se s takimi glasovi: gamsi žvižgajo; v grmovju je žvižgal kos
  4. 4. ekspr. dajati žvižganju podobne glasove: ostra burja je žvižgala okoli vogalov; zunaj žvižga veter / bič je žvižgal skozi zrak; krogle so žvižgale nad njihovimi glavami
    // povzročati žvižganju podobne glasove: žvižgati s šibo po zraku
  5. 5. ekspr. z žvižganjem izražati nezadovoljstvo, zlasti nad gledališko, filmsko predstavo: gledalci so začeli žvižgati; žvižgati govorniku
    ● 
    ekspr. tako boste plesali, kot bom jaz žvižgal tako boste delali, ravnali, kot bom jaz hotel; star. znal je žvižgati v dva cepa dvoglasno; ekspr. vse njegovo prizadevanje je šlo rakom žvižgat (in ribam gost) je bilo zaman, brez uspeha; ekspr. kmalu bi bili šli vsi rakom žvižgat (in ribam gost) bi umrli, se ubili; ekspr. videti travo rasti in slišati planke žvižgati videti in slišati stvari, ki jih v resnici ni
    žvížgati se pog., s smiselnim osebkom v dajalniku  (ne) biti mar: služba se mu žvižga; žvižga se mu, kaj bodo rekli
    žvižgáje: granate so žvižgaje udarjale v zemljo
    žvižgajóč -a -e: šel je naprej, žvižgajoč svojo pesem; žvižgajoči udarci bičev
SSKJ
žvížgavka -e ž (í) 
  1. 1. ženska oblika od žvižgavec: glasen žvižg male žvižgavke
  2. 2. zool., v zvezi navadna žvižgavka raca z rdeče rjavo glavo in svetlo temensko progo, Anas penelope
SSKJ
žvižgljáti -ám nedov. (á ȃ) (narahlo) žvižgati, požvižgavati: žvižgljati pesmico / v grmovju žvižglja kos
SSKJ
žvókno -a (ọ́) nar. zahodno odprtina pred kuriščem kmečke peči: lonce so z burklami potiskali skozi žvokno v peč
SSKJ
žvrgoléti -ím nedov. (ẹ́ í) 
  1. 1. oglašati se s prijetnimi, visokimi glasovi, spreminjajoč višino: v parku so žvrgoleli ptiči; veselo žvrgoleti / slavec, ščinkavec, škrjanec žvrgoli / preh., ekspr. ptica žvrgoli svojo pesem poje
  2. 2. ekspr. s prijetnim, visokim glasom živahno, lahkotno govoriti, pripovedovati: čakajoč nanj, je ves čas žvrgolela / njen smeh je nagajivo žvrgolel / večkrat je morala žvrgoleti to težko arijo peti
    žvrgolé: žvrgole se škrjanec dviga proti nebu
    žvrgolèč -éča -e: žvrgoleč škrjanec; žvrgoleče govorjenje
SSKJ
žvŕkati -am nedov. (ŕ ȓ) ekspr. dajati kratke, svetle glasove pri premikanju česa redkega, tekočega: pod nogami je žvrkalo blato; brezoseb. v čevljih mi žvrka
SSKJ
žvrkljáti -ám nedov. (á ȃ) 
  1. 1. s sukanjem žvrklje v dlaneh sem in tja mešati, da se delci tekoče snovi enakomerno porazdelijo ali da snov naraste: žvrkljati jajca; žvrkljati mleko s sladkorjem
  2. 2. nepreh. dajati kratke, svetle glasove pri premikanju česa redkega, tekočega: voda v koritu je enakomerno žvrkljala; brezoseb. v škornjih mu je kar žvrkljalo
Število zadetkov: 29939