Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.

Zadetki iskanja

Terminološka
Zombi banka
Zanima me, kako naj poslovenim angleški termin zombie bank , ki označuje finančno institucijo, ki je nesolventna, a jo zaradi političnega interesa podpira vlada, tako da navidezno posluje. Kateri slovenski ustreznik je po vašem mnenju najustreznejši: zombi banka , zombijska banka ali banka zombi ? Vprašanje poslano: 11. 6. 2018
Terminološka
Zrakoprepustni zamašek
Kemijski inštitut je za angleško zvezo air-permeable stopper predlagal prevod zamašek, ki prepušča zrak , kar se prevajalcem pri Evropski komisiji ne zdi povsem ustrezno. Predlagajo zrakopustni oz. zrakoprepustni zamašek. Kemijski inštitut je predlagal opisno terminološko rešitev. V SP 2001 se ponuja tudi možnost prepusten za kaj, torej zamašek, prepusten za zrak, kar pa še vedno ne ustreza. Vprašanje poslano:  9. 2. 2012
Terminološka
Železniški paket
Za 'sklop pravnih instrumentov, ki ureja železniški trg' se uporabljata dva termina: železniški paket in železniški sveženj . Zanima me, kateri je ustreznejši. Železniški paket je glede na pogostost na spletu in v korpusu Gigafida (zaenkrat) pogostejši, vendar raba železniškega svežnja narašča, še posebej v dokumentih EU, kjer obstaja močna težnja po uveljavljanju železniškega svežnja na račun železniškega paketa . Domnevam, da je vzrok občutek, da je izraz sveženj bolj »slovenski« od izraza paket , čeprav imata oba v SSKJ enak pomen in tudi enako oznako publicistično . Kaj je torej odločilno: pojavnost/raba ali želja po normiranju? Vprašanje poslano: 5. 10. 2017
Terminološka
Žive morske mene, mrtve morske mene
Pri projektu se ukvarjamo z določanjem hidrografske ničle, tj. ravni, od katere se na pomorskih kartah vrisujejo globine morja. Srednja morska gladina je odvisna od plimovanja, tj. pojava izmeničnega spreminjanja višine vodne gladine v morjih in oceanih. Ekstrema se imenujeta plima in oseka in sta odvisna od medsebojnega položaja Zemlje, Sonca in Lune. Višina plime in oseke se spreminja glede na povprečno gladino. Okoli mlaja in ščipa, ko so Sonce, Luna in Zemlja v liniji, se vpliva Sonca in Lune seštejeta tako, da je amplituda večja. Ko je Luna v prvem in zadnjem krajcu in se Sonce in Luna nahajata eden nasproti drugemu pod kotom 90°, vpliv Sonca zmanjšuje vpliv Lune, zato nastanejo najmanjše amplitude. Pri računanju srednje morske gladine se morajo izračunati tudi večletna povprečja ob teh posebnih položajih Sonca in Lune. V nekem slovenskem srednješolskem učbeniku smo našli opisni poimenovanji povprečna vrednost plim/osek ob prvem in zadnjem krajcu ter povprečna vrednost plim/osek ob polni in prazni luni , na slovenskih pomorskih kartah, v vodnikih in strokovni literaturi pa se uporabljata termina žive morske mene (obdobje, ko je Luna v mlaju in ščipu in so amplitude plimovanja največje) in mrtve morske mene (obdobje, ko je Luna v prvem in zadnjem krajcu in so amplitude plimovanja najmanjše). Menim, da sta termina žive morske mene in mrtve morske mene prevzeta iz hrvaščine, saj se je v prejšnji državi do leta 1991 s to tematiko ukvarjal Hidrografski inštitut iz Splita. Zanima nas, ali ste ta termina zasledili tudi v slovenskem jeziku oz. ali sta po vašem mnenju ustrezna.   Vprašanje poslano: 12. 12. 2017
Terminološka
Žižola
Zanima me, katera oblika je pravilna: žižola ali žižula . Slovar novejšega besedja navaja obliko žižula , slovenska Wikipedija pa obliko žižola . Gre za grm ali do 8 m visoko drevo, ki pri nas raste v obmorskem pasu slovenske obale in v slovenski Istri. Po obliki spominja na plodove oljke, po okusu pa na dateljne. Vprašanje poslano: 6. 1. 2015
Število zadetkov: 285