Fran > Jezikovna

Zanima me, kako pravilno zapišemo: 3D tiskalnik ali 3D-tiskalnik, 3D izdelek ali 3D-izdelek, prav tako: 3D skener, 3D tehnologija … Z vezajem ali brez njega? A za te primere velja člen 417 iz Slovenskega pravopisa? Vem, da ste na podobno vprašanje v svetovalnici že odgovorili. Ker v Gigafidi (Delo, Dnevnik idr.) zasledimo oboje, prav tako v lektoriranih člankih in monografskih publikacijah, ki govorijo o 3D-tehnologiji, me zanima, če je mogoče oboje tudi pravilno.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2022.

Zanima me pravilni zapis za besedni zvezi linearna A pisava in linearna B pisava.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2022.

Ali je pri zvezah, ki zajemajo več zaporednih enot, pravilno/sprejemljivo pisati točke 2 do 8, priporočila1 do 6, smernice 7 do 15? Ali je (edino) pravilno pisati točke od 2 do 8, priporočila od 1 do 6, smernice od 7 do 15?

V SSKJ je navedeno, da se v primerih, ko imamo dano začetno in končno točko/mejo, predlog do uporablja v zvezi z od. Samo v primeru, ko je do dejansko izražen s pomišljajem, je od fakultativen (naveden v oklepaju). Po drugi strani se za izražanje približne, vmesne mere do samo včasih uporablja v zvezi z od – ali bi to lahko dejansko nakazovalo, da bi se pri zvezi točke 2 do 8 lahko razumelo, da gre za približno izražanje? In tudi zadnji primer, v katerem je samo do, je označen kot publ. – ali to pomeni, da je tak zapis dejansko zaznamovan?

V Slovenskem pravopisu se do kot razmejevalni predlog uporablja samo v zvezi z od.

Prosim vas za mnenje, katera predložna zveza je najustreznejša: trošarina od vina/na vino/za vino.

Stanje v priročnikih:

• v SSKJ-ju sta predložni zvezi trošarina od in trošarina na;
• v Pravnem terminološkem slovarju samo trošarina na;
• v Slovenskem pravopisu pa za to predložno zvezo ni zgleda.

Glede na Gigafido je v splošni rabi najpogostejša zveza trošarina za, pogosta je tudi trošarina na, še najmanj pa se uporablja trošarina od.

Ali torej v pravnih besedilih – zaradi poenotenja, saj je tudi v Zakonu o trošarinah nedosledno uporabljena enkrat trošarina za, drugič trošarina od – upoštevati jezikovna priročnika ali jezikovno rabo, ki gre v smeri besedne zveze trošarina za?

Ali lahko kaj malega razložite o zvezah tipa več njih (27njih ipd.), ki so se razpasle celo med sicer bolj pismenimi? Morda bi se dalo s preprosto razlago na družbenih medijih celo kaj doseči ...

V medijih se pogosto pojavlja zveza do kam. Na primer v naslovih: Do kam lahko seže rast trgovcev? (Dnevnik), Do kam bo segalo morje? (Delo), Do kam seže podpora slovenskih parlamentarcev? (Večer), Do kam za naš teran (Val 202). Primer s tem prislovnim zaimkom se pojavi tudi v razlagi gesla kam v SSKJ: Pokazal je, do kam naj odkosijo. Je zveza do kam potemtakem enakovredna zvezi do kod?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2022.

Kako pravilno imenujemo žensko, ki doji lastnega otroka? Našla sem le izraz dojilja za žensko, ki doji tujega otroka.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2022.

S kolegi se dostikrat obregnemo ob obliko ženske dvojine; prihajam namreč z Notranjske in v vsakdanji rabi slovenskega jezika uporabljam žensko obliko dvojine (npr. midve sve šle). Za ostale, iz drugih delov Slovenije, je taka raba dvojine nesprejemljiva, sama pa zagovarjam, da je uporaba ženske dvojine stvar narečne posebnosti. Recimo, moja babica prihaja iz okolice Vrhnike, kjer pa sploh uporabljajo posebno obliko dvojine, npr. midve bovi šle. Seveda vem, da taka uporaba slovnično ni pravilna, vendar me zanima, kakšen odnos ima npr. Inštitut Frana Ramovša do tovrstne oblike dvojine v pogovornem jeziku?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2022.

Zanima me ustrezna ženska oblika besede kupec (v pravnih besedilih in tudi na splošno). V notarskih besedilih se ponekod pojavlja izraz kupka, najdem pa tudi izraz kupovalka; ponekod uporabljajo tudi nakupovalka. Besede kupka ni ne v SP ne v SSKJ, tudi ne v Sprotnem slovarju slovenskega jezika.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2022.

Kako se glasi ženska oblika besede mislec?

Kako bi se glasila ženska oblika beseda mislec? https://m.facebook.com/story.php?story_fbid=481580622356726&id=100015143769532

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2022.

V slovarju nisem zasledila ženske oblike besede modrec (tisti, ki modro razmišlja). Zanima me, ali obstaja takšna oblika, oz. kako se uporablja v ženski obliki (le opisno)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2022.

Kako se pravilno glasi ženska oblika samostalnika plemenitež – plemenit človek?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2022.

Prosim za pomoč pri izbiri izraza za žensko nosilko generalske funkcije.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 29. 6. 2022.

Kakšna je ženska oblika poklica živilski tehnik?

Kako se pravilno sklanja priimek osebe ženskega spola, če v besedilu priimek nastopa samostojno, torej je ime osebe izpuščeno? Ali je pravilen zapis: »Besedilo Kliševe je zelo zanimivo.«

Zanima me, kako se pravilno predstavim s priimkom Remic: Remiceva ali Remičeva.

Zanima me, ali je pravilno poimenovanje geografinja ali geografka.

Pozdravljeni! Za ž. sp. sam. lovec je uveljavljena oblika lovka, kar navaja tudi SSKJ. Pojavilo pa se je mnenje, da je lovka tudi priprava. Zato naj bi bila ženska, ki lovi, lovkinja ali lovica.

Lepo prosim za Vaše mnenje in se Vam zanj najlepše zahvaljujem.

Zanima me, kako je z žensko obliko samostalnika praktik.